So ločila v SMS-ih pasivno agresivna?

Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.

Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.

Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama.Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Ajda v pogovoru z radijsko lektorico Sašo Grčman razpravlja o tem, česa novega smo se naučili o jeziku med olimijskimi igrami. Katere so najbolj razširjene napake in stilistične šibkosti, ki jih lahko z le malo pozornosti odpravimo. In kaj dogodki, kot so OI, pomenijo lektorjem?

Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.