Od časovnega stroja do avatarja Primoža Trubarja

Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu.

Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.

V prenovljenem gradu Štanjel so odprli prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. V njem se lahko med drugim pogovorite z avatarjem Primoža Trubarja, s časovnim strojem obiščete preteklost, spoznate slovenska narečja in zanimiva jezikovna pravila, napišete besedilo v brajlici, se naučite slovenskega znakovnega jezika in živo vidite, kako majhne so bile Vodnikove Ljubljanske novice. Muzej skupaj raziščemo v tokratnem Jezikanju.

Sergio Cabello je Španec, ki se je pred 20 leti zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Slovenščino se je začel učiti skupaj s svojimi otroki in se zato nekajkrat znašel v nerodni situaciji, ko je v formalnem okolju nevede uporabil kakšno otroško pomanjševalnico. Sergio je sicer profesor matematike. Predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in prva leta so mu izziv pomenili tudi matematični termini. Nekaj mesecev je potreboval, da je ugotovil, da v matematiki drevo nima korenin, ampak koren. Še več zanimivih prigod z učenjem slovenščine pa z nami deli v tokratnem Jezikanju.

Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida.

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

V Slovenijo se je preselila pred nekaj leti, ne da bi znala besedico slovensko. Danes je ona tista, ki ljudem s podobno zgodbo pomaga pri učenju novega jezika in vklapljanju v družbo.

Ina Poteko je mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki raziskuje jezik na družbenih omrežjih in v zasebni komunikaciji. V tokratnem Jezikanju se z njo pogovarjamo predvsem o naši zasebni komunikaciji. Kaj vse vpliva nanjo, koliko je v njej angleščine ter kako vpliva na knjižno slovenščino.

Dave Ryan je Irec, ki se že več kot desetletje "bojuje" s slovenščino. Njegovo pot učenja slovenščine smo lahko spremljali tudi v skoraj 300 epizodah radijske igre Dave's Challenge: Let's learn Slovene na Radiu Si, na katerem dela tudi kot novinar. Kakšno je danes njegovo znanje slovenščine in kaj mu še vedno povzroča preglavice, izveste v tokratnem Jezikanju.

Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokrat o tem, zakaj prometna nesreča praktično nikoli ni nesreča, ampak trk, trčenje oziroma kaj tretjega.