Jezikovne igre bogatijo in ohranjajo besedni zaklad ter vzbujajo ljubezen do jezika

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama.Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Ajda v pogovoru z radijsko lektorico Sašo Grčman razpravlja o tem, česa novega smo se naučili o jeziku med olimijskimi igrami. Katere so najbolj razširjene napake in stilistične šibkosti, ki jih lahko z le malo pozornosti odpravimo. In kaj dogodki, kot so OI, pomenijo lektorjem?

Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.

V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.