Dolenjski argo: Pa drgač?

"Nič hudega, če nas ljudje v dvorani slišijo, saj smo podpisani v gledališkem listu," pravi Neva Mauser Lenarčič, ki se je v vlogi šepetalke prvič preizkusila pred 60 leti. V mesecu jezikovnih poklicev gostimo nekaj ljudi, ki delajo z jezikom na res posebne načine. Eden takih poklicev je šepetalec v gledališču.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal

Koliko jih pa vi govorite? In kako dobro? Je danes, ko si lahko pomagamo z neštetimi pripomočki in prevajalniki, znanje več jezikov sploh še pomembno? Tokrat se Ajda in Tadej pogovarjata z vami.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Zadnja dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Poleg štajerskega in koroškega slovarja zanimivih izrazov je na trg pred kratim prišel tudi dolenjski. Njegov avtor sicer ni avtohtoni Dolenjec, je pa Boštjan Narat v letih življenja z domačini govorico ponotranjil in jo vzel za svojo.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Ajda in Tadej gostita Niko Mirt in Nušo Slabe, tetovatorki, ki se ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem besed in fraz v svojem narečju. Ena je štajerska in je kriva za zdaj že legendarni Štajerski árgo, druga pa je Korošica, ki je na pobudo prve lani zbrala še za koledarček koroških “rekov”."Oni rečejo, da gredo 'vnta zun'. Jaz bi rekla, da grem 'vun', pri nas je ena beseda načeloma dovolj, da poveš, da greš ven." - Mariborčanka Nika Mirt o koroščini

V tokratnem Jezikanju gostimo Niko Mirt in Nušo Slabe, tetovatorki, ki se ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem besed in fraz v svojem narečju. Ena je Štajerka in je kriva za zdaj že legendarni Štajerski árgo, druga pa je Korošica, ki je na pobudo prve lani zbrala še za koledarček koroških "rekov"."Oni rečejo, da gredo 'vnta zun'. Jaz bi rekla, da grem 'vun', pri nas je ena beseda načeloma dovolj, da poveš, da greš ven." - Mariborčanka Nika Mirt o koroščini

Vsak dan eno uro peš do šole: realnost, ki so jo morda poznali naši (stari) starši, danes pa je to le šala iz preteklosti. Še vedno pa ta realnost obstaja na kakšnem drugem koncu sveta, razlaga naš gost Daniel iz Eritreje. Dodaja tudi, da v Eritreji učitelji nimajo težav z avtoriteto, ker jih učenci veliko bolj spoštujejo, pa tudi samoizobraževanje je zelo drugačno.

Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.

Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu.