Za dober krompir potrebujemo več kot srečo

Kaj se zgodi z našimi možgani, ko nas anesteziolog uspava? Ali med operacijo res ne čutimo ničesar in kako lahko zdravnik ve, da nas operacija ne bo bolela? V tokratni Frekvenci X se podajamo v svet anestezije, enega od največjih dosežkov sodobne medicine, brez katerega si današnjih operacij ne moremo predstavljati. Kako pacienta pred operacijo uspavajo in kako vedo, da ga lahko medtem operirajo, bo pojasnil specialist anesteziologije Peter Poredoš iz ljubljanskega Kliničnega centra, v živo pa smo njegovo delo spremljali tudi med operacijo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. Gost: dr. Peter Poredoš, izredni profesor na ljubljanskih Medicinski in Zdravstveni fakulteti in specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine v UKC Ljubljana V operacijski dvorani smo govorili tudi z anestezijsko sestro Jasmino Veseli.  Anketo je posnel Lan Konestabo, bral je Igor Velše. 

V goste na tokratno Frekvenco X prihaja profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki ji bodo v nedeljo na podelitvi najvišjih državnih nagrad za raziskovalne dosežke podelili priznanje ambasadorke znanosti Republike Slovenije. Prav po njeni zaslugi lahko namreč raziskovalci v Sloveniji dostopajo do neverjetne količine podatkov, ki jih sleherno noč ustvari Observatorij Vere Rubin v Čilu, najzmogljivejša digitalna naprava na svetu za sistematično opazovanje spreminjajočega se vesolja. Z njo se bomo pogovarjali o tem, kako nastaja najnatančnejši zemljevid neba, na katerem bo približno 40 milijard galaksij, zvezd in drugih nebesnih teles, in kako si dela v astronomiji ne znajo več predstavljati brez umetne inteligence. Gostje: Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici  Željko Ivezić, vodja gradnje observatorija in tudi samega projekta LSST, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika Mario Jurić, vodja skupine za asteroide, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika Poglavja:00:00:22 Danes pa potujemo v čilske Ande, kakih 2700 metrov nad morjem00:02:13 Kako se je začelo slovensko sodelovanje z observatorijem Vere Rubin?00:03:46 Kdo je bila Vera Rubin?00:05:37 Tehnologija v ozadju observatorija Vere Rubin00:09:17 Kakšno revolucijo za astrofiziko prinaša observatorij?00:10:58 Kakšne neznanke našega Osončja utegne razkriti?00:14:11 Česa pa se nadejajo v zvezi s preučevanjem plimskih raztrganj zvezd?00:20:17 Kako se spreminja delo astronomov zaradi umetne inteligence?00:21:53 Bi plejada napovedanih satelitov v orbiti utegnila ogroziti delo astronomov v prihodnje?00:23:19 Kaj Andreji Gomboc pomeni naziv ambasadorke znanosti?00:24:25 Kaj bi si želela, da bi domača in tuja javnost vedeli o znanosti v Sloveniji?00:25:51 Želite bolje spoznati letošnje Zoisove nagrajence? Poslušajte Podobe znanja00:27:13 Kaj pa bo v Frekvenci X prihodnji teden?00:27:57 Vabimo na pub kviz ob dnevu znanosti v Sloveniji!

Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''? V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju. Sogovorniki: Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Dele oddaje je interpretirala Maja Moll.

Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas? Gostje: Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu Poglavja:00:00:43 Kako zelo nas motijo komarji?00:01:41 Komarjev je vedno več00:03:33 Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo?00:08:15 Porast primerov v naši regii00:10:26 Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'?00:13:21 Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo?00:16:38 O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera00:20:16 Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne00:22:43 Kolikšen je globalen davek teh bolezni?00:23:54 Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih?00:25:22 Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi00:27:37 Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? V pogovoru so sodelovali: novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek, dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih. Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.

V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno. Sogovorniki: dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan' dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici dr. Matej Huš, Kemijski inštitut Poglavja:00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti?00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo?00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji

V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles.Sogovorniki: dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki, dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko, dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Poglavja:00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes.00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko.00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji.00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor.00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija.00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.

Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije. Sogovorniki: Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor Azra Dizdarević, raziskovalka Florian Bieber, direktor in profesor Tanja Bilaver, vodja administracije Priporočamo tudi: Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu. Sogovorniki: Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico.  Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga.Gostje: Paolo Creminelli, teoretski fizik, vodja sekcije za visokoenergijsko fiziko, kozmologijo in astrofiziko na ICTP Natasa Stojić, koordinatorka programa Physics Without Frontiers na ICTP Fred Kucharski, raziskovalec na področju podnebja in podnebnih sprememb na ICTP; sodeluje pri povezovanju ICTP z Mednarodnim panelom za podnebne spremembe **V prispevku se nam je nehote zareklo ime 'Adam', za kar se opravičujemo. Pravilno je: Fred Kucharski.  Atish Dabholkar, direktor ICTP in teoretski fizik Sandro Scandolo, raziskovalec in eden od ključnih nosilcev pobude ICTP za razvoj umetne inteligence, visokozmogljivega in kvantnega računalništva Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev Hvala Matevžu Dularju s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prebral zaključno špico.  Vir fotografije: ICTP   Poslušajte še:  Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo Poglavja:00:00:50 Čisto zraven gradu Miramar stoji ...00:01:30 Ko trčiš ob pisani mednarodni vrvež00:02:17 Kaj je ICTP in kdo je bil Abdus Salam z direktorjem Atishem Dabholkarjem?00:09:25 Fizika brez meja: 16 000 mladih v 13 letih (Nataša Stojić)00:16:50 Fred Kucharski o tem, kako mladi raziskovalci z globalnega Juga sodelujejo pri poročilu IPCC00:21:39 Sandro Scandolo o pravičnem dostopu do superračunalništva in umetne inteligence00:25:37 Paolo Creminelli: So pravila, po katerih se gibljeta čas in prostor, res takšna, kot jih poznamo?00:28:56 Laurel DiSera na sledi komarjem na valu podnebnih sprememb00:32:29 Luka, kam gremo prihodnjič?