Plesniva preobrazba hrane

Plesni in njihovih 400 mikotoksinov.»To je pa eno od najbolj priljubljenih vprašanj. To so me vprašali skoraj povsod, kjer sem se pojavil. Koliko plesnivega kruha ali breskve naj odrežem, da sem varen?« se v smehu odzove biolog dr. Matjaž Novak na vprašanje, kaj ljudi najbolj zanima, ko jim pripoveduje o plesnih. Znanstveni sodelavec z Nacionalnega inštituta za biologijo nas bo v jutranji Radiosferi popeljal v mikroskopski svet plesni in njihovih toksinov. V ta svet so skozi fotografski objektiv pokukali tudi udeleženci fotografskega natečaja, ki so ujeli najrazličnejše podobe plesnenja hrane. Njihove fotografije odpirajo vprašanja o pravilnem shranjevanju živil, zmanjševanju količine zavržene hrane ter o vplivu toksinov plesni na zdravje ljudi in živali. Fotografski natečaj in fotografska razstava (NIB) TUKAJ Foto: Zlata medalja FZS:Domen Nan – Smrt ali življenje 

Barkovlje, ki so dale ime najmnožičnejši jadralski regati na svetu, so bile in so še vedno pomembne za slovensko narodno skupnost. V zgodovino so se med drugim zapisale po fašističnem požigu zadnjega slovenskega Narodnega doma na Tržaškem, decembra leta 1921. Danes pa ima težava s svojimi prostori Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Lastnik stavbe, v kateri se zbirajo in pripravljajo različne prireditve, je nepremičninska družba DOM. Gre za podjetje, ki se je znašlo v velikih finančnih težavah, zato zdaj prodaja svoje stavbe. Za stavbo v Barkovljah so našli kupca, v društvu, kjer je dejaven tudi mladinski krožek, pa pozivajo k vnovičnemu premisleku in napovedujejo proteste. Kako pa je z iskanjem odgovornih za finančne težave družbe DOM? Prisluhnite!

Prav danes Radio Slovenija praznuje 98. rojstni dan. 28. oktobra 1928 je začel redno oddajati Radio Ljubljana, predhodnik današnjega Radia Slovenija. V skoraj stoletju se je spremenil tudi način, kako poslušamo glasbo in druge vsebine. Nekoč so bile plošče in kasete med glavnimi nosilci zvoka, danes velik del glasbe poslušamo digitalno. Toda vinilne plošče se še vedno izdajajo, starejši posnetki pa dobivajo nove izdaje. Za del tega poskrbi Založba kakovostnih programov RTV Slovenija oziroma ZKP RTV. Kaj vse se skriva za njenimi izdajami in kako poskrbijo, da se lahko starejši posnetki znova znajdejo pred poslušalci? ZKP RTV je obiskala Lana Furlan.

Kaj imajo skupnega konjski tek in kvantni materiali? Tokrat na pomagajo razumeti izredno kratke trenutke, femtosekunde, v katerih se dejansko odvijajo kvantni pojavi. Da bi si femtosekunde sploh lahko predstavljali, se moramo vrniti skoraj do dinozavrov. A da bi lahko te kvantne pojave uporabljali v kvantni tehnologiji, je potrebno najti način, kako jih narediti bolj obstojne. Kako torej pridemo od teh super kratkih trenutkov do t.i. kvantnih stikal, je v Radiosferi pojasnil dr. Denis Golež z Inštituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL, ki je za svoje delo prejel Zoisovo priznanje.

Kraljevina Tajska je bila pred letom 1939 tujcem poznana kot Siam. Tajci pa za svojo domovino pogosto uporabljajo ime prathet Thai, pri čemer Thai pomeni svoboden človek ali človeško bitje, ter Ratča Anačak Thai. Ta besedna zveza pomeni »kraljestvo Tajske«. Država leži v Jugovzhodni Aziji, na Indokitajskem polotoku. Je 50. največja država sveta in 20. glede na število prebivalcev. Po uradnih podatkih tam živi 66 milijonov ljudi, neuradne ocene govorijo še o 5 milijonih več. Tajsko vodi kralj Vačiralongkorn (Rama X.), ki ga lahko vidite na sprednji strani njihovih bankovcev.

Pri postavljanju mnogih diagnoz si zdravniki pomagajo z rezultati laboratorijskih preiskav. Te jim pomagajo potrditi ali ovreči sum na določeno bolezen; prek analize krvi, urina, blata in nekaterih drugih vzorcev lahko spremljajo tudi, ali okrevanje poteka kot načrtovano. Delovanje enega največjih laboratorijev v naši državi smo spoznali v Radiosferi.

Ob bližajočem se svetovnem dnevu duševnega zdravja (v soboto, 10. oktobra 2026) bomo v Radiosferi poklicali v Psihiatrično bolnišnico Idrija. Nekaj jutranjih minut bomo preživeli z asist. Urbanom Boletom. Z magistrom zdravstvene nege bomo govorili o vsakdanjem življenju bolnikov, bolnic in vseh zaposlenih v bolnišnici. Pogovarjali se bomo o tem, zakaj je pomembno, da o duševnem zdravju govorimo odprto in brez predsodkov, zakaj si bolniki in bolnice zaslužijo, da jim pozorno prisluhnemo, pa tudi o tem, zakaj proces zdravljenja ne more potekati uspešno, ne da bi temeljil na aktivni soudeležbi pacientk in pacientov. Foto: Psihiatrična bolnišnica Idrija/ PB Idrija

Nasilje, dogovorjene poroke, tudi poroke mladoletnih, in različne oblike odvisnosti so teme, o katerih se govori tudi v javnosti, pogosto tudi v zvezi z romsko skupnostjo. Pri tem pa se hitro pojavi vprašanje, ali so taki pojavi res povezani z romsko tradicijo. Ali lahko o njih govorimo kot o delu njihove kulture ali pa gre predvsem za družbene probleme, ki se pojavljajo v različnih okoljih in skupnostih, ne glede na etnično pripadnost? Ob tem je pomembno tudi vprašanje, kako o teh temah poročamo in govorimo, ne da bi zaradi posameznih primerov ustvarjali predstavo o celotni romski skupnosti. Kje je torej meja med prepoznavanjem resničnih problemov in posploševanjem? Poklicali smo novinarja in urednika oddaje Naše poti na Prvem, Sandija Horvata, in ga vprašali, ali ob dogovorjenih in zgodnjih porokah v romskih skupnostih res lahko govorimo o pojavu, ki je povezan z romsko kulturo oziroma tradicijo.

Kraljevina Švedska je naš tokratni cilj. Največja nordijska država po površini in številu prebivalcev ter peta največja država v Evropi. Ima 10,7 milijonov prebivalcev, od tega jih kar 88% živi v urbanem okolju, glavno mesto pa je Stokholm. Švedska je bila naseljena že v prazgodovini, enotna švedska država je bila ustanovljena konec 10. stoletja. Na splošno velja, da ime Švedska izhaja iz protoindoevropskega korena s(w)e, ki pomeni 'svoj'. Domače švedsko ime – Sverige (zloženka besed Svea in rike), pa se prevaja kot kraljestvo Švedov.

Med velikimi katastrofami, ki lahko resno ogrozijo življenje na Zemlji in ki smo jih zagotovo videli tudi v raznih filmskih spektaklih, je nedvomno tudi trk asteroida ob površje našega planeta. Vesoljski kamen v velikost Mount Everesta je nekoč davno nazaj s površja izbrisal dinozavre. A tudi mnogo manjše vesoljsko kamenje lahko povzroči znatno opustošenje. Spremljanje poti asteroidov je tako pomembna naloga, ki je z novim Observatorijem Vere Rubin postalo mnogo učinkovitejše. O izrednih zmogljivostih tega observatorija smo v Radiosferi nekaj izvedeli že pred dvema tednoma. Če bo ta nova opazovalnica v Čilu po eni strani lahko pomagala rešiti uganko temne energije, pa bo po drugi tudi izrisala najpodrobnejši zemljevid našega bližnjega vesolja. Kje so asteroidi, ki bi lahko bili nevarni, ali obstaja deveti planet in koliko je pravzaprav medzvezdnih objektov, torej tistih asteroidov, ki zaidejo k nam iz drugih delov galaksije, smo se pogovarjali z vodjo raziskav asteroidov na Observatoriju Vere Rubin v Čilu in profesorjem na Univerzi Washington v Seattlu Mariom Jurićem. Foto: Novoodkriti asteroidi z observatorijem Vere Rubin v svetlo modri barvi Vir: NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory/NOIRLab/SLAC/AURA/R. Proctor