Vsi smo lahko angeli sočutja in dobre besede

Bog nas je ustvaril kot celovita bitja s telesom, dušo in duhom. Čustva spadajo v psihološko, duševno plat človeka in nam pomagajo, da se izražamo, da čutimo, doživljamo in se sporazumevamo. Vodijo nas pa tudi v konflikte, kadar nas preplavijo in jih ne znamo sprostiti. Kako jih uporabiti za več dobrega v naših odnosih, nam bosta pojasnili voditeljici skupin Zdravilna beseda s. Metka Tušar in Maja Karničnik.

Tokratna radijska kateheza je v znamenju angelov Angelske nedelje. Ta duhovna bitja so ob ljudeh tudi v bolnišnici, o čemer bo iz prve roke povedal bolniški župnik Anže Cunk. V minutah za liturgijo pa se bomo posvetili Slavi, ki jo pri maši pojemo skupaj z angeli in svetniki.

Brat Miran Špelič je tokrat pripravil premišljevanje papeža Gregorja Velikega, ki je bil zelo pomemben papež in zato tudi nosi naziv Veliki. Živel je v 6. stoletju in je močno vplival na cerkveno organizacijo, reforme in širjenje krščanstva po Evropi. Tudi posebna oblika cerkvenega petja, gregorijanski koral, je poimenovan po njem. Ljubiti? Sovražiti? To je naslov za premišljevanje v radijski katehezi.

V katehezi za bolnike in starejše je še odmeval praznik Marijinega vnebovzetja v luči smrti in večnega življenja. To, kar je dosegla ona, naj bi dosegli vsi mi. Naše odrešenje je v vstajenju celotnega človeka, telesa in duše. Naš gost, bolniški župnik Anže Cunk, je spregovoril tudi o tem, kako biti blizu umirajočem človeku in o njegovih svežih izkušnjah z bolniki. V minutah za liturgijo bo pojasnil pomen uvodnega kesanja pri maši, ki ni spovedna odveza, a ima kljub temu velik pomen.

Brat Miran Špelič nas je tokrat popeljal v davno preteklost, v drugo stoletje, ustavili smo se pri Hipolitu, ki je bil zelo zagonetna oseba, o kateri znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Srečali smo se z besedilom, ki je najstarejša razlaga Svetega pisma.

V radijski katehezi Zdravilna beseda smo skupaj z usmiljenko s. Metko Tušar odkrivali, kako odkriti in uresničiti namen svojega življenja, ki smo ga prejeli od Boga. To velja za vsakega človeka, še bolj pa za tiste, ki jim življenje ni prizanašalo in zato včasih težje odkrijejo namen svojega življenja in smisel vseh preizkušenj.

V katehezi za bolnike in starejše smo se ustavili ob sporočilu letošnjega šestega svetovnega dneva starih staršev in ostarelih. Bolniški župnik Anže Cunk  pravi, da so velik zaklad in da jih Bog ne bo nikoli pozabil. Slišali smo tudi o dveh primerih, ko je Bog po zakramentu bolniškega maziljenja ozdravil dva bolnika. V minutah za boljše razumevanje mašnega obreda smo poglobili razumevanje začetnega dela: znamenje križa, mašnikov pozdrav in povabilo h kesanju. 

Za papežem Leonom prvim je bil Gregor prvi,  drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje -  gregorijanski koral. V nocojšnji katehezi Naši očetje v veri bo brat dr. Miran Špelič približal spis Gregorja Velikega o sv. Benediktu.

V katehezi Zdravilna beseda smo govorili dobrem in zlu. Duhovni učitelji pravijo, da resnična svoboda ni v tem, da se odločamo med dobrim in slabim, temveč, da se vedno odločimo za dobro. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so notranje ranjeni, prizadeti in se trudijo odpuščati in živeti kot novi ljudje. Naši gostji, Darja Brecelj Ipavec in Glorija Forjan, sta pojasnili nekaj bolj zapletenih svetopisemskih odlomkov o tej temi, Sonja Dobovšek pa je spregovorila o tem, kako je odločanje zanjo osebno težko in kaj ji pri tem pomaga. 

V Radijski katehezi smo predstavili monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717. Brez poznavanja zgodovine in dogajanja v preteklosti je narodu nemogoče »stati in obstati« Knjiga dr. Mateja Hriberška je neprecenljivega pomena, ne le v verskem pogledu, tudi z zgodovinskega vidika je nepogrešljiva in nadvse pomembna v odstiranju kulturnega življenja v zgodnjem 18. stoletju. Je prevod obsežnega rokopisa Bosna serafska izpod peresa patra Mavra Fajdige, ki je kot arhivar in knjižničar po samostanih zbiral gradivo za zgodovino frančiškanskega reda in vse pregledno popisal od prihoda prvih redovnih bratov na območje Balkana sredi 14. stoletja do svojega časa. Popisal je petnajst samostanov! Izjemno delo, ki pa ni doživelo natisa. Je pa rokopis v celoti ohranjen. Monografijo SVETA GORA, KRONANJE MILOSTNE PODOBE 1717 je predstavil dr. Matej Hriberšek.