Naši očetje v veri

V svetem letu se oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo. Več vidikov zakaj romamo, nam je predstavil brat Jan Dominik Bogataj. Z romarico Egerijo pa smo se podali tudi v Sveto deželo.

Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti. 

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger. 

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.