Velika modrina

Ta teden je znova pokazal, kako se upanje na umiritev lahko hitro spremeni v novo negotovost: pogovori o Ukrajini in o Iranu se nadaljujejo, a brez preboja, Gaza pa kljub premirju ostaja ujeta med napadi, poplavami in humanitarno stisko. Medtem ko se Evropa spopada z bombnimi grožnjami šolam, kibernetskimi napadi in protesti - tudi v Španiji - se varnostne in socialne krize vse bolj prepletajo v širši občutek nestabilnosti.

Ameriška politična slika se je ta teden obarvala v modro, barvo demokratske stranke, ki je na vmesnih kongresnih volitvah prevzela nadzor nad zakonodajno vejo oblasti v ZDA. Ameriški predsednik Trump je prepoznal razloge za padec podpore, za kar je okrivil predvsem nepriljubljeno vojno z Iranom in draginjo. Vojno je sicer izbral sam in jo začel na pobudo izraelskega premiera Netanjahuja, ki se po nedavnih volitvah še naprej trudi ohraniti na oblasti. Na roke mu gre predvsem dejstvo, da izraelska opozicija brez sodelovanja arabskih strank ne more na oblast. V času, ko hekerji na daljavo izklapljajo hladilnike in zmrzovalnike, bomo govorili tudi o Udbi. Na zavito pot po Labirintih sveta vas vabi Matjaž Trošt.

Visoka volilna udeležba je znak, da si ljudje želijo sprememb. Zagotovo drži to za volitve v Srbiji, kjer je Aleksandar Vučić, po 12 letih vladavine takoj napovedal svoj odhod v opozicijo. Kam pa bodo odšli tisoči ali deset tisoči, ki jim je njegova oblasti zagotavljala dobro plačana delavna mesta? Kdo jih bo nadomestil? Podobno se v Izraelu sprašujejo volivci Benjamina Netanjahuja, ki je bil v treh obdobjih na oblasti več kot 19 let. Vendar demokracija ni samo pravica oddati glas, ampak tudi zahtevati odgovornost. Zato je bila volilna udeležba v Srbiji in Izraelu tako visoka. O utripu po volitvah v Srbiji ali Izraelu, pa o utripu pred volitvami v Združenih državah Amerike in še kje, v tokratnih Labirintih sveta.

Več evropskih držav so zajele velike demonstracije. Večina protestnikov izraža nasprotovanje propadanju socialne države, v več primerih pa so se demonstracije sprevrgle v divjanje skrajnežev. Tako je še posebej bilo v večjih francoskih mestih. Papež Leon XIV. se je ta teden vrnil in, kljub okrevanju, že opravlja svoje dolžnosti. Daleč od našega ponorelega sveta pa leti japonska sonda proti Marsovi luni Phobos.

Na arabskem polotoku se zaostruje še ena bližnjevzhodna vojna; v ospredju so jemenski hutijevci, jemenske vladne sile in savdska vojska. Spopadi se nadaljujejo tudi na ukrajinsko-ruskih bojiščih, z napadi brezpilotnih letalnikov na ladje ob bolgarski obali pa je konflikt vnovič dosegel tudi Evropsko unijo. V Labirintih sveta pa tudi o vse hujših pritiskih na medijsko svobodo v Srbiji.

Oljke preživijo stoletja, tudi tisočletja. Suše, požare, vročine, pozebe. Tudi iz odžaganih vej zrastejo novi poganjki. Človeku v tekočem zlatu vračajo to, kar stori zanje. Preživijo skoraj vse, razen gradbenih strojev, katerih vozniki jih izruvajo v imenu boja za zemljo. Alpski ledeniki so preživeli še veliko daljše obdobje. Zdaj izginjajo, prav tako zaradi človekovega pohlepa in rabe fosilnih goriv. To je uničilo tudi mangrove v delti reke Niger. A oddaja prav od tam prinaša tudi dobre novice o skupnosti žensk, ki počasi, a uspešno obnavljajo onesnaženo pokrajino.

S pospešenim razvojem umetne inteligence se krepijo opozorila glede varnosti za človeštvo, predvsem po razkritjih, da so nekateri najnaprednejši modeli nepooblaščeno vdrli v javne sisteme ali podjetja. Ob zavedanju, da se tehnologija razvija hitreje kot varnostni mehanizmi, so podjetja vendarle potegnila določene zavore. Predstavniki največjih ameriških tehnoloških podjetij so podpisali varnostne zaveze za razvoj in uporabo umetne inteligence, nekateri najnaprednejši modeli pa za zdaj ne bodo dostopni javnosti. Ali bodo moralno zavezujoča pravila tudi učinkovita?

Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov je v osnovi namenjeno temu, da se enkrat na leto slišijo glasovi vseh držav sveta. A vsakič znova se izkaže, da v poplavi nastopov in bolj ali manj ostrih izjav, niti voditelji ne slišijo eden drugega. Tudi poganjanja za končanje vojn v Ukrajini in Iranu ne napredujejo. Če kaj, se zdi, da so stališča vpletenih vedno bolj narazen. Ekstremi pa se krepijo tudi v evropski politiki, zadnji primer so troje septembrske deželne volitve v Nemčiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred poslankami in poslanci Evropskega parlamenta imela vsakoletni govor. Govorila je o pomembnih temah: varnosti, podnebnih spremembah, povezovanju s Kanado, prepovedi družbenih omrežij za otroke. Pred Haaškim sodiščem so nekdanjega predsednika Kosova Hashima Thacija obsodili na dolgoletno zaporno kazen zaradi zločinov med vojno na Kosovu. V Prištini so zaradi tega izbruhnili nemiri. Srbsko študentsko gibanje pa je vložilo svojo kandidaturo za parlamentarne volitve konec oktobra.

Četrt stoletja je od terorističnih napadov na New York, ki so, kot smo takrat razumeli, spremenili svet. Spremenili pa so predvsem človeka, ki morda tudi zaradi strahu, ki ga je v zahodne družbe prinašalo daljše obdobje boja s terorizmom, zdaj izbira drugače, kot je izbiral pred tem. Medtem ko več kot deset držav evropskih držav kuje način, kako sankcionirati buldožersko protipalestinsko politiko nezakonitih naselij izraelske vlade, Ljubljana po novem gosti rezidenčno veleposlaništvo Izraela. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.