Projekt JEK 2

Danes se v Abu Dabiju prvič po februarju nadaljujejo rusko-ukrajinska pogajanja ob posredovanju ZDA. Vendar se diplomatska prizadevanja nadaljujejo v novih političnih razmerah: Donald Trump je na ameriških vmesnih volitvah izgubil republikansko večino v kongresu, kar bi lahko vplivalo na ameriško pomoč Ukrajini, sankcije proti Rusiji in možnosti za mirovni dogovor. Medtem Moskva in Washington po letih zaostrenih odnosov previdno obnavljata dialog, vse bolj tudi na gospodarskem področju. Kako v Rusiji ocenjujejo posledice ameriških volitev, koliko zaupanja imajo v Trumpova mirovna prizadevanja in ali lahko prihodnja pogajanja sploh prinesejo skorajšnji preboj? O tem je z ruskima politologoma govorila naša dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Predlog zakona, ki ga je že potrdil Odbor za zdravje, predvideva možnost prodaje in ponudbe alkohola v šolskih prostorih in na pripadajočih zemljiščih, ko v šoli pouka ni. Zagovorniki rahljanja omejitev pravijo, da s tem odpravljajo težave lokalne skupnosti tam, kjer težko najdejo primeren prostor za organizacijo javnih prireditev. To je škodljivo, slab zgled, slabo sporočilo za otroke, trdijo nasprotniki. Kaj pa pravite vi?

Ob najpomembnejših zgodovinskih prelomnicah, ko sta bila ogrožena narod in njegova svoboda, sta češki in slovenski radio stala ob strani ljudem.Kaj se zgodi, ko je javni radio postavljen pred preizkušnjo? Češka in Slovenija imata skupno zgodovino, povezuje pa ju tudi izkušnja, kako pomemben je radio v odločilnih trenutkih. Od praške vstaje leta 1945 in sovjetske invazije na Češko leta 1968 do slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 – radio je bil glas ljudi, obeh narodov in pričevalec zgodovine. Danes se na Češkem in v Sloveniji znova odpira vprašanje njegove neodvisnosti in prihodnosti. O pomenu javnega radia s češkim zgodovinarjem in novinarjem Tomášem Dufko (Češki radio) in z mariborskim novinarjem ter urednikom Stanetom Kocutarjem (Radio Slovenija). Foto: Češka, jesen 2026/ MMC, Reuters

Na poletno sušo moramo misliti že v jeseni in spomladi in do poletja izvesti nekaj ukrepov za izboljšanje prsti, še zlasti če je ta na prodnati podlagi. Več o tem je povedala ddr. Ana Vovk, strokovnjakinja za prst.

Glas je na radiu veliko več kot le sredstvo za prenos informacij. Z njim ustvarjamo bližino, gradimo zaupanje in dajemo besedam njihov pravi pomen. Kako pomembni so za kakovost radijskega programa profesionalni napovedovalci, njihova jezikovna kultura in občutek za govorjeno besedo? Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je nagrado kristalni mikrofon za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika letos namenilo Igorju Velšetu, priznanje Ane Mlakar pa Ajdi Sokler.

November je mesec ozaveščanja o zdravju moških, hkrati pa tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku. Številke so precej zgovorne: v Sloveniji je leta 2023 za rakom zbolelo približno 19.000 ljudi, od tega več kot polovica moških. Kako resen javnozdravstveni problem je rak v Sloveniji in ali se ljudje dovolj zavedamo, kako velika je verjetnost, da bomo nekoč zboleli? O tem več v pogovoru z doc. dr. Urško Ivanuš, dr. med., vodjo Državne komisije za presejalne programe ter vodjo programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Ludvik Pevec se je v začetku leta s prijatelji odpravil na avanturistično turo z motorji po Južni Ameriki. 62 dni, 20.000 km: Čile, Argentina, Bolivija, Peru, pa vse do konca sveta, do Ognjene zemlje. Vmes pa visoki prelazi Andov, puščava Atacama, čudesa sveta, takšne in drugačne anekdote, odkritja in izzivi, pa cel kup presežnikov: najvišje ležeče mesto na svetu, najvišje ležeče jezero, najbolj nevarna cesta, najbolj nevarno mesto in še kaj.Ludvikovi zapisi in fotografije z moto ture po Južni Ameriki TUKAJ. 

Ta konec tedna vstopamo v obdobje martinovanj, ko vinarji na različnih prireditvah predstavijo svoja mlada vina. To je tudi začetek njihove najboljše prodajne sezone, ki traja do konca leta. Letošnje vino je kljub številnim vremenskim nevšečnostim, kot so toča, suša, ponekod tudi pozeba in težave zaradi bolezni trsne rumenice, splošno gledano, presenetljivo dobre kakovosti, ocenjuje Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in hkrati direktor kleti Puklavec Family Wines. Medtem ko se potrošnja vina globalno in v Evropi niža, je v Sloveniji v prvi polovici leta ostala na lanski ravni. Naraščajo pa stroški proizvodnje, in tako obstaja bojazen, da bodo trg preplavila poceni vina iz uvoza. Vinogradniki in vinarji ne pričakujejo neke finančne pomoči države, pač pa ima država nalogo ustvariti ustrezne pogoje za ohranitev tega dela gospodarstva. Pomaga lahko z omejitvijo sivega uvoza, ki predstavlja ogromen del nizkocenovnega vina, tako v gostinstvu kot v maloprodaji . Poskrbeti mora tudi za izkoreninjenje trsne rumenice, ki je trenutno največja rak rana slovenskega vinogradništva, za ostalo bodo vinarji poskrbeli sami.

Znova so vse glasnejše besede politikov o graditvi drugega bloka Jedrske elekrarne Krško. V vladni koaliciji poudarjajo nujnost projekta; na infrastrukturnem ministrstvu so potrdili, da so od ameriških oblasti prejeli osnutek sporazuma o sodelovanju pri civilni rabi jedrske energije. Več nevladnih organizacij je vlado in pristojno ministrstvo pozvalo, naj razkrijeta vsebino sporazuma. Zahtevajo tudi prekinitev vsakršnega zakulisnega dogovarjanja o projektu JEK 2 do izvedbe referenduma.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga romske skupnosti praznujejo danes 5. novembra, smo v ponedeljkovi oddaji Naše poti posebno pozornost namenili jeziku, ki je eden najpomembnejših temeljev romske kulturne identitete. Mednarodni dan romskega jezika so prvič obeležili leta 2009 v Zagrebu na Hrvaškem, kjer so predstavniki romskih organizacij, jezikoslovci in drugi strokovnjaki sprejeli pobudo za mednarodno priznanje tega dne. Leta 2015 je datum uradno razglasil za svetovni dan romskega jezika tudi UNESCO. O njegovi raznolikosti, narečjih, raziskovanju in prizadevanjih za njegovo ohranjanje se je Sandi Horvat pogovarjal s Samanto Baranja, jezikoslovko, ki se raziskovalno posveča romskemu jeziku, njegovim različicam ter možnostim njegovega razvoja in zapisovanja in za oddajo Naše poti pripravlja tudi mesečno rubriko romskega jezika.