Reševanje javnega zdravstvenega sistema z interventnim zakonom

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč. Gostje: Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa; Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ; Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev.