Odprta vprašanja dolgotrajne oskrbe

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

Tudi v novem letu ni videti konca sporu med vlado in Agencijo za energijo glede obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem; del strokovne javnosti in politike razburja nakup dveh helikopterjev za reševanje; tudi s predlogom novega zakona o medijih ni zadovoljen nihče. Naši severni sosedje bodo, kot kaže, prvič dobili vlado, ki jo bo vodila skrajno desna desna stranka; ker se bodo na predčasne volitve odpravili tudi v Nemčiji, bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij kot v Avstriji mogoč tudi v Nemčiji; svet pa s svojimi izjavam še dodatno razburjata novi ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni sodelavec, milijarder Elon Musk. Zazrli se bomo tudi v vesolje, saj je Slovenija z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To je le nekaj poudarkov iz Tedenskega aktualnega mozaika.

Letos bodo postopno dokončno zaživele vse pravice novega sistema dolgotrajne oskrbe. Z začetkom januarja so na centrih za socialno delo začele delovati vstopne točke, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo. Z julijem bomo začeli plačevati tudi novi prispevek, takrat bo zaživela tudi oskrba na domu, do konca leta še preostale pravice. Bodo na centrih za socialno delo zmogli pravočasno rešiti vse vloge in izdati odločbe ali pa bo nastalo ozko grlo, kjer bodo uporabniki čakali na storitev oskrbe? Do česa bomo sploh upravičeni? Kaj prinaša novi sistem, koliko pravic, do česa bomo v resnici upravičeni – o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo; Tatjana Kolenc, vodja projekta Dolgotrajna oskrba pri ZZZS; Martin Kopatin, direktor Zavoda za pomoč na domu Pristan; Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo sprehodili skozi minulo leto v znanosti, tehnologiji, na področjih okolja in zdravja. V goste smo povabili štiri slovenske znanstvene novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani spisali in v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih medijskih zgodb. In čeprav so bili med snemanjem oddaje v mislih predvsem pri letu 2024, so ošvrknili tudi to, kaj bo v znanosti odmevalo letos. Gostje: Andreja Kutin, Večer; Staš Zgonik, N1; Nina Slaček,, Prvi program Radia Slovenija; Aljoša Masten, MMC RTV Slovenija.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva znotraj evrskega območja, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. A vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. O vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Za nami je športno leto, polno presežkov in velikih tekmovanj. Spremljali smo olimpijske in paraolimpijske igre, na katerih so Slovenci segli po najvišjih stopničkah. Po več kot dvajsetih letih je bila nogometna izbrana vrsta ob bučni podpori s tribun znova na prvenstvu stare celine. Slovenska kolesarja sta dobila vse tri največje tritedenske dirke – Tadej Pogačar je dvema prvič v zgodovini države dodal še mavrično majico svetovnega prvaka. Poslovili sta se športni legendi, prva povezana s snegom, druga s parketom. Spomine na osrednje zgodbe, ki jih je v letu 2024 spisal slovenski šport, ponudimo v pregledni oddaji Studio ob 17.00.

Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.

Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.