Glas. K zaključku.

Rojstvo glasovnih eksperimentov in zvočne poezije iz duha fonografije. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. V fokusu zadnjega pogleda v najbližje obdobje in hkrati zaključka celotne serije sta glas in zvočna poezija v zadnjem desetletju domače ustvarjalnosti. O svoji glasbi razmišljajo Irena Z. Tomažin, Tomaž Grom in Blaž Božič alias SsmKOSK.

Skozi šestdeseta leta nazaj v prihodnost. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na ponovna odkrivanja ter nova premišljevanja rabe modularnih sintetizatorjev ter na drugi strani poseganja v elektronska vezja naprav.. O svoji glasbi razmišljajo Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder, Jaka Berger, Staš Vrenko, Vitja Balžalorsky in Domen Gnezda.

Vračamo se v zvočna okolja, terensko snemanje. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na današnje kreativne premisleke zvoka prostora. O svoji glasbi razmišljajo Jaka Berger, Staš Vrenko, Boštjan Leskovšek, Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder.

Od žive elektronike in akademije do glasbil v stiku z zvočnim in družbenim okoljem. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe povzema zadnje desetletje zvočnih iskanj v štirih tematskih podkastih. Tokrat se osredotočamo na pojem instrument – kako so skladatelji v zadnjem desetletju širili zven glasbil, izvedbo, performans z njimi, kako so instrument presegali in ga vtkali v širši kontekst elektronskih zvokov, algoritemskih situacij in najdene zvočnosti. O svoji glasbi razmišljajo Matej Bonin, Vasja Progar, Petra Strahovnik, Simon Penšek, Mauricio Valdés, Primož Sukič in Nina Dragičević.

Elektroakustika v novem tisočletju. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe tokrat nadaljujemo ob koncu devetdesetih let in pri skladateljih, ki se v času dostopnih digitalnih avdio delovnih postaj niso več soočali z izzivi sestavljanja lastne opreme, kot je to veljalo za prejšnjo ustvarjalno generacijo. V kratkem času so lahko preizkusili različne tehnike od skladanja fiksiranih del do dela z živo elektroniko, instalacijske in performativne forme ali elektroakustično improvizacijo. O svojem delu v tem času razmišljajo Gregor Pirš, Mihael Paš, Bojana Šaljić Podešva, Klemen Veber, Brane Zorman, Peter Šavli, Vito Zuraj, Tao G. Vrhovec Sambolec, Miha Ciglar, Maja Osojnik in Tomaž Grom.

Elektroakustična glasba med popularno glasbeno kulturo in zvočno umetnostjo Dokumentarni cikel oddaj o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi tokrat usmerjamo k mejam elektroakustike - od alternativne popularne muzike osemdesetih do vmesja zvoka in podobe v klubski kulturi, od vpeljevanja glasbe v večmedijsko umetnost do koncpetualnega prodiranja v poslušanje nas vodijo Marko Košnik, Borut Krzisnik, Borut Savski, Luka Prinčič, Brane Zorman, Tao G. Vrhovec Sambolec in Maja Osojnik.Elektroakustična glasba med popularno glasbeno kulturo in zvočno umetnostjoDokumentarni cikel oddaj o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi tokrat usmerjamo k mejam elektroakustike - v smeri popularne glasbene kulture na eni strani in zvočne umetnosti na drugi.

Skladatelji se elektroakustični glasbi posvetijo v obsežnejših opusih, se redno vračajo v studie in iščejo možnosti za takšno snovanje. Sogovorniki četrtega dela pregleda šestih desetletij slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe so Bor Turel, Boštjan Perovšek, Marjan Šijanec, Brina Jež Brezavšček, Uroš Rojko in drugi. Podkast je prilagojena oblika radijskih dokumentarnih oddaj Oscilacije brez posluašnja skladb ali njihovih daljših odlomkov.Četrti del radiofonske dokumentarne serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbeV zgodovinskem pregledu se pomikamo k drugi generaciji skladateljev, ki so ustvarjali elektroakustično glasbo, k ustvarjalcem, med katerimi so nekateri elektroniki posvetili velik, celo največji del svojega glasbenega opusa, ali pa so se redno vračali v studie in iskali možnosti za takšno snovanje. Sogovorniki in avtorji glasbe v izboru bodo Bor Turel, Boštjan Perovšek, Marjan Šijanec, Brina Jež Brezavšček, Uroš Rojko in drugi.

V tretjem delu cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem. Podkast različica oddaj Oscilacije brez posluašnja skladb ali njihovih daljših odlomkov je dostopna daljše časovno obdobje.Pregled zgodovine glasbenega eksperimenta pri nas in premislek fenomenaV tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem.

V drugi iz cikla oddaj Oscilacije o zgodovini slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe spoznavamo zgodne mojstrovine, nastale v režiji slovenskih avtorjev v studiih za elektroakustično glasbo od Pariza, Utrechta do Beograda, od Freiburga do Sydneya. Podkast različica oddaj Oscilacije brez posluašnja skladb ali njihovih daljših odlomkov je dostopna daljše časovno obdobje.Drugi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbeV Arsovem art ateljeju nadaljujemo cikel oddaj Oscilacije. V drugi o sedmih oddaj o zgodovini slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe bo Primož Trdan predstavljal zgodne mojstrovine, nastale v režiji slovenskih avtorjev v studiih za elektroakustično glasbo od Pariza, Utrechta do Beograda, od Freiburga do Sydneya.

Se zametki domače elektroakustične glasbe skrivajo v poskusih z radijsko zvočnostjo, v šumih frekvenc, v eksperimetnih radijskih iger, v širjenju zvočnosti glasbil z zvoki s trakov ali v prvih obiskih slovenskih skladateljih v tujih studijih? V podkastu se bo v sedmih delih bo do konca leta odvil radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri. Oscilacije pripravlja glasbeni urednik, muzikolog Primož Trdan.Prvi del serije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbeSkladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu,  a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merkù je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkùja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe. Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah v seriji Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.