Odbit PUB KVIZ v Ljubljani

Pretočne platforme je preplavila glasba, ustvarjena ob pomoči umetne inteligence. Čeprav jo pogosto imenujemo slabšalno, oprijel se je izraz AI slop, so se UI-skladbe znašle na lestvicah najbolj poslušanih in priljubljenih. Raziskave pravijo, da ljudje po večini takšnih skladb ne znamo prepoznati ali ločiti od tistih, ki jih je ustvaril človek. Kako umetna inteligenca vpliva na pretočne platforme, založbe in glasbenike? Kaj sporočajo korporacije z izbrisom UI-skladb in kaj z načrti, da glasbena industrija lahko postane podobna industriji videoiger?Borja Močnik je glasbeni kritik, urednik in ustvarjalec. Ena tretjina zasedbe Jimmy Barka Experience in DJ Borka. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected]

Tehnologija nas, v navednicah, ubija vsakodnevno in nam para živce. Nedelujoči tiskalniki, neposodobljene aplikacije, stroji, ki namesto ljudi rešujejo težave v telefonskih odzivnikih, ipd. Ampak ali nas lahko tehnologija do konca desetletja ubije dobesedno, kot je trdil raziskovalec pri ameriškem podjetju za umetno inteligenco Anthropic, preden je zapustil podjetje? Kako realne so grožnje in kaj lahko spremenijo Trumpovi “moralno zavezujoči” dokumenti, ki jih podpisujejo tehnološki velikani? Kako bi se morali lotiti napredka v tehnologiji, da bi vsi, predvsem mladi, bolje razumeli razvoj, odgovornost in posledice.Doc. dr. Vida Groznik je vodja Kompetenčnega centra za umetno inteligenco z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] Poglavja:00:03:37 Žvižgači in apokaliptične napovedi00:04:48 Realnost superinteligence: Omejitve v virih in električni energiji00:06:08 Kibernetski napadi ter etične in moralne varovalke00:10:39 PR strategije in finančne izgube tehnoloških gigantov00:14:34 Odgovornost podjetij in Trumpov sporazum00:18:54 Antropomorfizacija UI in potreba po izobraževanju00:21:47 Zmotna prepričanja mladih in pomanjkanje računalniških predmetov v slovenskih šolah00:27:28 ZDA vs Kitajska00:29:25 Merjenje tveganj in preverjanje podatkov o nevarnosti UI

Pametna očala podjetja Meta so postala zelo dostopna in razširjena, zato se sprašujemo, kakšen je nadzor tehnologij, ki nas (na skrivaj) snemajo. Norveška je pred dnevi prva v Evropi začela razmišljati o začasni prepovedi uporabe pametnih očal na nekaterih javnih krajih.Kakšne so razlike med turistično obleganim mestnim središčem in čakalnico urgence? Kakšne pravice in dolžnosti ima vplivnež, ki snema mimoidoče in kako se odzvati, če se zagledamo v objavi na Instagramu? dr. Jelena Virant Burnik je informacijska pooblaščenka Republike Slovenije. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] PrivacyPRO projekt za otroke Poglavja:00:01:30 Pametna očala v vsakdanjem življenju: Priljubljenost in dostopnost nove tehnologije00:04:50 Kakšen nadzor imamo nad tehnologijami, ki nas (na skrivaj) snemajo?00:08:00 Pravice in dolžnosti vplivnežev ter mimoidočih00:13:30 Kaj storiti, če se nevede znajdemo v objavi na Instagramu ali TikToku?00:18:00 "Obvezna oprema" za pametna očala00:23:30 Prihodnost varovanja osebnih podatkov

Kljub pogostemu trudu uporabnikov za učinkovito varnost in zasebnost na spletu se zdi, da se lastniki korporacij (s skritimi nastavitvami) trudijo oteževati varno uporabo spleta. Zato se z inštitutom Danes je nov dan in njihovo rubriko Digitalna higiena sprašujemo, kaj še lahko naredimo za varnejšo uporabo vsakodnevne tehnologije.28. septembra 2026 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, mednarodne debate, predavanja, delavnice in koncert. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected]  

Maruša in Anže vabita na Odbit pub kviz! Na Avdiofestivalu, v ljubljanski Cukrarni. Ponedeljek 28.9. ob 19. uri. Prijavi se na [email protected]

Klepetalniki, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, ne obljubljajo le odgovorov na številna naša vprašanja, ampak nakup oblačil znotraj platforme ali rezervacijo dopusta. Kako uporaben bo digitalni osebni asistent? Priporočilni algoritmi krojijo naš okus. Bi se brez digitalnega marketinga ali časovnice na Tik Toku znali odločiti, katera je najboljša serija tega poletja? V 2026 (spet) resno razmišljamo o trajnosti digitalnih naprav in se (spet) sprašujemo, kako bi internet lahko naredili prijaznejši.Maruša, Anže, Ana in Katja so tradicionalno izbirali štiri odbite teme in se v studiu srečali zadnjič v 10. sezoni. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected]

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] Poglavja:00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca?00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)?00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] Poglavja:00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Od revolucionarne ideje, ki je ponudila tisoč skladb v žepu in spremenila glasbeno industrijo, do telefona z zaslonom na dotik, ki mu je morala slediti tudi konkurenca in zaradi katerega so ljudje v več državah hkrati bili pripravljeni stati v dolgih vrstah. Ameriška korporacija Apple danes ob 50. rojstnem dnevu ni samo iPhone, čeprav še vedno predstavlja dobro polovico prihodkov podjetja. Kljub brezhibnemu videzu izdelkov, odličnemu marketingu in enormni rasti pa nabira tudi črne pike in kritike, ki jih ni mogoče spregledati.Nejc Žorga Dulmin je tehnološki navdušenec, ki je med letoma 2012 in 2019 soustvarjal podkast Bitni pogovori, enega prvih slovenskih tehnoloških podkastov z rednimi debatami o Applu. Danes deluje kot razvijalec digitalnih izobraževanj in interaktivnih učnih vsebin. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] Apple | Book by David Pogue | Official Publisher Page | Simon & Schuster Apple in China - Wikipedia Poglavja:00:00:01 Uvod in 50 let podjetja Apple00:03:24 Zgodovina pred iPodom00:06:24 Odhod in vrnitev Steva Jobsa ter reševanje pred bankrotom00:08:51 Leto 2001: Revolucija z iPodom00:13:14 Leto 2007: Predstavitev iPhona in prelom v industriji00:18:09 Temna plat uspeha: Tim Cook in odvisnost od Kitajske00:23:28 Eksponentna rast številk in pomen iPhona danes00:31:09 Zapuščina Tima Cooka in prihodnji izzivi

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na [email protected] Poglavja:00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?