Mimo grede

V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.Ta italijanska grenčica je danes znana po vsem svetu, predvsem kot sestavina koktajla aperol spritz, za katerega, kot pravi izkušeni miksolog Dominik Gobec, poleg ledu potrebujemo le dve sestavini.

Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripravljali brez paradižnika, tega so začeli dodajati pozneje. V tokratni Mimo grede bomo v nekaj minut stisnili okuse, ki nastajajo več ur. Vsaj šest ur bomo namreč potrebovali za pravo italijansko bolonjsko omako!Sogovornik: Maurizio Meccoli, lastnik in glavni kuhar restavracije Osteria da Mauri.

Mislim, da nismo edini, ki nas misel na buzaro popelje na morje, v Dalmacijo. Na kakšno teraso v vročem poletnem večeru. A ta priljubljena jed ni doma le na jugu. Je spomenik skromnih priobalnih kuhinj v Italiji.Sogovornik: Luka Košir, lastnik in glavni kuhar restavracije Grič

Testenine so simbol Italije. Najstarejše rezancem podobne jedi so stare več kot 4 tisoč let. Danes Italijani ostajajo njihovi največji porabniki – v povprečju jih pojedo več kot 25 kilogramov na leto na osebo. A pri pripravi ne dopuščajo napak. Se špagete sme prelomiti, zakaj v vodo ne sodi olje in zakaj so špageti bolognese v Italiji skoraj prepovedani?Sogovornik: Anže Učakar, lastnik restavracij Vito Maccheroni

Povsem preprosti recepti lahko pričarajo zelo velike okuse. Tega se bomo naučili danes ob spoznavanju italijanskih receptur, tokrat iz severnega Jadrana. Odpravljamo se v mesto, ki je dolga leta za Slovence predstavljalo "okno v svet".Sogovornik: Luka Košir, lastnik in glavni kuhar restavracije Grič

Italija je ena najpomembnejših vinarskih držav na svetu, tako po raznolikosti sort kot količinah proizvedenega vina, predvsem pa po tradiciji. Vinogradništvo sega v čas starih Rimljanov, ki so razširili gojenje vinske trte v vse kotičke takratnega imperija. Katera pa so danes globalno najbolj prepoznavna italijanska vina in katera so najbolj všeč Slovencem?

Ko pomislimo na italijanske dobrote, ki jih odlično pripravljajo tudi na Primorskem, nam poleg pic, testenin in tiramisuja zagotovo na pamet padejo tudi njoki! Čeprav so od babice najbolši, je Maji in Katji zadišalo vse do Opčin …

Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.

Ena od pogostih zelenjav v italijanski kuhinji je radič. Na žaru z oljčnim oljem, s polento, v rižoti ali solati. Že rimski naravoslovec Plinij Starejši je o njem pisal kot o čistilcu krvi; ker gre za cikorijo, so njegove korenine po praženju in mletju uporabljali tudi kot nadomestek za kavo.Iz cikorije so se razvile različne sorte, poimenovane po italijanskih pokrajinah, kot na primer treviški, castelfranco, verona in goriška roža. In prav o tem zadnjem, bolj poznanem kot solkanski radič ali sukenski regut, izvemo več pri največjem pridelovalcu v Solkanu, na kmetiji Koršič pri Teji in Boštjanu.

V času korone je italijanska moka z oznako 00 pri nas in v svetu postala pravi hit. Profesionalni in ljubiteljski kuharji, ki so na družabnih omrežjih pekli pizze in fokače so nas prepričevali, da je moka 00 edina alternativa za uspešno peko. Takrat se je razen v specializiranih trgovinah ali v Italiji sploh ni dalo kupiti, po spletu pa so jo prodajali po nekajkrat višjih cenah kot običajno moko. To so zaznali tudi slovenski trgovci in danes lahko to ‘italijansko’ moko kupimo v praktično vsaki povprečno založeni trgovini, tudi kot trgovsko znamko. Ampak kaj sploh je moka 00 in kako se razlikuje od običajnih mok? Izvedeli pa bomo tudi, kaj pomenijo oznake na moki kot so manitoba, durum in semolina.