Jezikovni pogovori

14. novembra obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se o delu, poklicu in poslanstvu tolmačev slovenskega znakovnega jezika pogovarjali z Nino Apollonio, tolmačko slovenskega znakovnega jezika in vršilko dolžnosti direktorja Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Tonski mojster: Franci Moder

V Prešernovem gledališču Kranj so ustvarili predstavo Kako se naučiti dvojine, ki je zasnovana kot gledališki učbenik slovenščine za tujce. Ustvarjalci so navdih poiskali v učbenikih za učenje slovenščine in pri vsakdanjih izkušnjah ljudi, ki jim slovenščina ni materni jezik. S predstavo odpirajo vprašanja, kako jezik vpliva na vključevanje tujcev v družbo in kakšne predstave o govorcih drugih jezikov posredujejo učbeniki. Predstava se odziva tudi na predlog novega zakona o tujcih. Gostja je soavtorica in dramaturginja predstave Simona Hamer.

Čeprav včasih nergamo nad izjemami v pravopisnih pravilih, si jih, kot kaže, pri besedah mesto, vas, trg in selo vendarle želimo ohraniti. Predlog, da bi v novem pravopisu odpravili izjeme pri pisanju zemljepisnih imen z veliko začetnico, je naletel na precejšnje nasprotovanje, zato so ga pripravljavci umaknili. Novo mesto tako ostaja Novo mesto, z malo začetnico pri drugi besedi. Zakaj so snovalci novega pravopisa želeli spremembo in kaj jih je prepričalo, da so od nje odstopili? Gostja Jezikovnih pogovorov je dr. Helena Dobrovoljc, vodja Oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in uredniškega odbora za pripravo Pravopisa 8.0.

»Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo Portugalske, ampak tudi Brazilije, Angole, Mozambika, celo Kapverdskih otokov, Vzhodnega Timorja, saj je portugalščina zaradi kolonialne zgodovine postala uradni jezik držav na več celinah. In ker prevajati književnost ni samo iskati jezikovni ekvivalent, temveč tudi pravi jezik za izražanje določene kulture, življenjskih okoliščin, tradicij, zgodovine, je njeno delo še posebej zanimivo. Z Barbaro Juršič se v pogovoru sprehajava po literarnih govoricah avtorjev in avtoric, ki jim je iskala glas v slovenščini. Obožuje portugalskega nobelovca Joséja Saramaga in njegov odlični roman Leto smrti Ricarda Reisa, kreativno se loteva magične mozambiške krajine Mie Couta, išče pravo pot v portugalščino 19. stoletja predstavnika realizma Eçe de Queirósa ter v razpadli jezik in fragmentirani svet Antónia Lobo Antunesa. Ob literaturi spregovori tudi o specifičnosti jezika in ne nazadnje o njegovi posebni zvočnosti, saj z vsemi š-ji spomni na bučanje močnih valov Atlantskega oceana (foto: Pixabay).

Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot dialektologinja in kot novinar, posrednik med znanostjo in radijskimi poslušalci. Skupno jima je nalezljivo navdušenje nad svojim delom. Z njima se pogovarja Vlado Motnikar.

Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je tako zasidral v zavest in predstave o jeziku, da so ga številni krivili za vse, kar jim v slovenščini, pravopisu in slovnici ni bilo všeč, česar niso obvladali, razumeli ali s čimer se niso strinjali. Opus tega nepopustljivega sogovornika je nepredstavljiv. Z delom je odločilno zaznamoval slovensko slovnico, jezikoslovno izrazje, pravopis in širše razumevanje slovenskega knjižnega jezika pri različnih generacijah. Slovenščina bi bila brez njegovega dela danes precej drugačna. 11. oktobra bo minilo sto let od njegovega rojstva. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa ta teden pripravlja Toporišičev simpozij. Gost je jezikoslovec akademik Marko Jesenšek, ki je s Toporišičem tudi osebno in strokovno sodeloval.

Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke tarife, krajšanje rokov in negotove delovne razmere. Po mesecu kampanje bomo preverili, kako so se na njihove zahteve odzvali naročniki in prevajalske agencije ter kaj bi morebitna stavka pomenila za televizijske programe in druge avdiovizualne vsebine. Osvetlili bomo tudi širše razmere na tem področju: kako sedanji način naročanja prevodov vpliva na kakovost slovenskih podnapisov, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca in kdo je na koncu odgovoren za slovenščino, ki jo na zaslonih berejo gledalci. Gosta: Miha Blažič iz sindikata Zasuk, in Diana Jenko iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. V oddajo smo povabili tudi predstavnike Prevajalskega studia Milenko Babič in njihovega naročnika PRO Plus, vendar se na naše vabilo niso odzvali (Vir fotografije: spletna stran sindikata Zasuk).

Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki pričakuje, da bo stroka poiskala soglasje.

Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, ženske pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta. Besedomat je raziskovalni projekt, ki ga izvajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim preverjajo bogatost besedišča govorcev slovenščine, izsledki pa so uporabni za različne namene: od načrtovanja jezikovnih priročnikov in učbenikov do ponovnega učenja besed pri ljudeh s poškodbami glave. O zanimivih podatkih in možnostih uporabe izsledkov Besedomata v pogovoru z vodjo projekta dr. Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovenščina se z Besedomatom uvršča med šest jezikov s podatki o razširjenosti besed v takem obsegu (Foto: ZRC SAZU).

Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.