Globalna vas

Urešino je mesto na japonskem podeželju, na otoku Kjušu. Tam živi Vera Tokunaga, ki se je poročila z Japoncem, prevzemnikom družinskih čajnih nasadov in tovarne čaja. S tremi otroki živijo v večgeneracijski hiši; Slovenka se je navadila na nekatere nove običaje, tudi sama zdaj kdaj nese čaj in hrano prednikom na oltar, v pogovoru pa razmišlja tudi o vlogi ženske v japonski družbi in družini. Med drugim pove, da med šolskimi poletnimi počitnicami šolarji ob pol sedmih skupaj telovadijo, da se ne bi polenili.

Andreja Kumer-Jonikaitiene je prevajalka, ki je šla s trebuhom za kruhom. Je tudi sodnica golbala, športa za slepe in slabovidne, prav na litovskem golbal igrišču pa je spoznala svojega moža. Pravi, da Litvo pogosto preletavajo droni, a so o tem prebivalci obveščeni po geolokaciji. Sogovornica z družino živi na obrobju Vilne, blizu jezerskega letovišča Trakai, ki jo spominja na slovenski Bled. V pogovoru govori tudi o poganskih običajih, o vračanju k poganskim koreninam ter o svetlobi in temi.

Še preden se je Jasmina Polovič preselila v Oklahomo, jo je že kontaktirala Bosanka, ki je videla njeno ime in priimek na seznamu, in ji povedala, da jo preostali Balkanci veselo pričakujejo. “Varnost osebnih podatkov je drugačna, jugoslovanska nadetnična identiteta nas še vedno povezuje. Imamo društvo študentov nekdanje Jugoslavije, čeprav sem za zdaj edina, ki sem bila rojena v Jugoslaviji,” pove v smehu. Doktorska študentka medicinske antropologije pripoveduje tudi o sezoni tornadov, ko se po obvestilu kdaj skrije v omaro in obda z žimnico.

Jure Aleksejev je študiral na Imperial College London in na Oxfordu naredil doktorat iz strojništva. Danes dela na Imperial College London kot laboratorijski administrator in živi v severnem delu Londona. Pravi, da za najemnino porabi 65 odstotkov neto plače, kar je še malo, saj so razmere na najemniškem trgu milorečeno katastrofalne. Opaža, da je življenje usmerjeno navzven, dnevne sobe so manjše, saj se družbe zbirajo v pubih in na dogodkih, Angleži pa (presenetljivo) niso tako obsedeni z avtomobili kot Slovenci. Jure Aleksejev, ki je kot gimnazijec napisal najboljši esej na svetu, pozneje pa izdal dve knjigi, še zmeraj veliko bere. Naveže se na Cankarja: “Čeprav Slovenci radi citiramo Cankarja, smo politično asertiven narod, Angleži so v marsičem bolj družbeno pasivni. Cankar je v Hlapcih bolj zadel angleški kot slovenski značaj.” V pogovoru pove tudi, zakaj se ti v Londonu lahko zgodi prav vse.

Zala Pezdir je antropologinja in plesna pedagoginja, ki živi v švedskem univerzitetnem mestu Uppsala. Tam tudi sodeluje pri plesnem projektu, kjer predšolski otroci plešejo s starejšimi, ki imajo demenco. Otroci dobijo pozornost in pohvalo, starejši življenjsko energijo, pravi plesalka. V prostem času izvaja akrojogo in trenira krog v zraku, pomembno se ji zdi, da smo v odraslem življenju še kje začetniki, da se učimo novih stvari. Govori tudi o tem, kaj imajo Švedi na mizi. Partnerjeva mama za božične praznike naredi hrib, grmado dobrot, sladkarij in ogljikovih hidratov, v Uppsali pa so picerije povsod, če je v najmanjši vasi sredi gozda restavracija, je gotovo picerija.

Katja Petrovič je turistična vodička, ki predvsem avstralskim gostom razkazuje lepote deževnega pragozda. Pokaže jim zdravilne in tudi smrtno nevarne rastline, jih prevaža s štirikolesniki oziroma buggieji, skupaj plezajo, pestujejo jegulje in se kopajo pri slapu. Prav tako skupaj zaužijejo “naravni paracetamol” in poskusijo mravlje. V prostem času kuha, bere, piše dnevnik in se druži s partnerjem ter sodelavci. Delijo si deževni pragozd, s partnerjem tudi šotor, delodajalci pa živijo nedaleč proč na kmetiji. Pravi, da njena služba ni služba, temveč “ena velika zabava”. Edina težava je oddaljenost do trgovin, najbližje večje mesto, oddaljeno približno eno uro, je obalni Port Douglas.

Blaž Kovačič je po služenju vojaškega roka v JLA staršem sledil v Ameriko. Oni so odšli, sam je ostal. Doštudiral je in se zaposlil v gradbeništvu, med svojimi obiski Slovenije pa je na neki zabavi v domačih Trbovljah spoznal svojo bodočo ženo Sašo. O njej govori z ljubeznijo in spoštovanjem, po koncu študija se je za njim z zgolj dvema kovčkoma preselila v ZDA. Blaž Kovačič je tam že 41. leto, zadnjih 20 let je njihov dom Florida, varovana soseska v obalnem mestu Boca Raton. Dvakrat letno se vračajo v Trbovlje, sin del poletja preživli v slovenskih taborih, na morje pa zadnja leta hodijo na Hvar.

Nina Milevoj je veterinarka, ki se je po doktoratu v Ljubljani pred skoraj petimi leti preselila na Škotsko, v mesto Penicuik. Pravi, da je to tipično britansko mestece v predmestju Edinburgha, živi tik ob gozdu in reki Esk, po naključju pa so njeni sosedje Slovenci. S psičko Rozi radi raziskujeta naravo, turistično tudi poti nastajanja in snemanja Harryja Potterja. Veterinarka pripoveduje še, da so Škoti zelo spoštljivi do živali in deli zgodbe iz ambulante. Od Škotske se kmalu poslavlja, zato deli, kaj bo najbolj pogrešala.

Rok Nežič je po mednarodni maturi na Gimnaziji Bežigrad vpisal študij v tujini, najprej na Univerzi v Cambridgeu, potem na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL). Danes je doktor planetarnih znanosti, zaposlen na observatoriju in v planetariju Armagh na Severnem Irskem. Je komunikator znanosti in astronom, raziskovalno ga zanima znanost sončnega sistema, še posebej kometi. Pravi, da še zlasti prah v repu kometov, saj nam lahko pove več o tem, kako je komet nastal. “Rep kometa je lahko dolg milijone kilometrov, na začetku pa je kepa ledu in prahu, ki je dolga le nekaj kilometrov. Zanimivo, kako iz tako majhne stvari dobimo tako veliko očarljivo stvar!” Pred kratkim ga je doletela tudi čast, da so po njem poimenovali skoraj 11 kilometrov velik asteroid 20560 Nežič.

Neža Pogorevc ni oklevala, ko se ji je ponudila priložnost za podoktorski študij zootehnike in selitev v nemško mesto München. V pogovoru pripoveduje o spoznanjih s področja genetike, o hibridizaciji drežniške koze in alpskega kozoroga ter o trenutnem raziskovanju migracij in udomačitve koz. Na podlagi vzorcev DNK 10.000 let starih kosti in zob raziskuje, kako so se koze iz Turčije in Sredozemlja selile do Evrope. Doktorica znanosti s področja genetike pa opisuje tudi življenje v bavarski prestolnici piva in prizore na javnem prevozu med Oktoberfestom.