Gore: kraj razodevanja Svetega

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je med 15. in 17. oktobrom v Domu sv. Jožefa v Celju, organizirala mednarodno znanstveno konferenco »Globalna pravičnost in religija: humanistika, družbene vede in interdisciplinarne perspektive«, ki je povezala raziskovalce iz najmanj 15 držav. Vprašanje pravičnosti se odpira na številnih področjih. Prav različnim razsežnostim globalne pravičnosti so se posvetili udeleženci mednarodne znanstvene konference. V svojih prispevkih so razpravljali o človekovem dostojanstvu, človekovih pravicah in globalnih neenakostih, pa tudi o vplivu umetne inteligence in digitalizacije na človeka in delo. Pozornost so namenili migracijam, delavskim pravicam, skrbi za naravno okolje, medreligijskemu dialogu, globalnim konfliktom in prizadevanjem za mir. Konferenca je potekala v okviru raziskovalnega programa Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe, ki ga vodi prof. dr. Roman Globokar s Katedre za moralno teologijo in Inštituta za bioetiko na Teološki fakulteti. Oddajo je pripravila Jasmina Bauman, prevode bere Igor Velše.

Tudi letos je v Domu duhovnosti Kančevci potekal Biblično-sinodalni vikend, ki je že vrsto let ustaljena oblika srečevanja ljudi, ki jih Sveto pismo navdihuje, povezuje in spremlja na njihovi duhovni poti. Udeleženci so tokrat skupaj s škofom, izrednim profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in biblicistom, poglabljali izbrane svetopisemske odlomke ter razmišljali, kako živeti vero v duhu sinodalnosti. O tem, kaj pomeni prepoznavati Svetega Duha, kako se spreminja življenje Cerkve in kako Božjo besedo prenašati v vsakdanjost, smo se pogovarjali s celjskim škofom msgr. dr. Maksimilijanom Matjažem. Foto: Marjana Perkovič

Ob letošnjem Dnevu reformacije gostimo evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Ernišo. Kaj je pomenila reformacija v časih Martina Lutra? Kako živi evangeličanska skupnost pri nas? Kako sprejema Lutrovo misel o reformiranih cerkvenih strukturah? Kakšno je versko življenje slovenskih evangeličanskih vernic in vernikov?

Ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z znanima alpinistoma in gorskima čuvajema zakoncema Marijo in Andrejem Štremfljem o dojemanju gora kot prostora približevanja presežnemu.

Andreja Rustja je vodja Inštituta Tessera Vitae in avtorica knjige Nemo žalovanje. Je doktorandka na področju humanistike, študentka logoterapije, zgodovinarka in prof. teologije. Znanje in izkušnje pri spremljanju umirajočih in žalujočih je pridobivala v nemških klinikah in pri Slovenskem društvu Hospic. Danes vodi skupine za pomoč pri žalovanju ter individualne pogovore. V teh skupinah je marsikdo prvič doživel, da sme biti žalovanje izrečeno na glas, pravi naša gostja. Iz te potrebe je nastala prva strokovna konferenca o žalovanju v slovenskem prostoru, ki bo 4. novembra v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

V oddaji Sledi večnosti smo govorili o liturgiji. Slišali smo, kaj pravzaprav lahko danes povemo o cerkvenem bogoslužju. Kako lahko v to simbolno govorico vstopi človek, ki cerkev obišče denimo le ob večjih praznikih, ne da bi se pri tem počutil izgubljenega? Kakšno mesto ima v liturgiji človek, ki ne zna peti ali ne pozna vseh molitev? Gostja je bila dr. Cecilija Oblonšek s Katedre za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovor je pripravila Jasmina Bauman.

Sveti Frančišek je karizmatičen svetnik, ki je v zgodovini privabljal umetnike iz različnih panog. Tudi filmske. O njem je bilo posnetih veliko filmov. Zapise o njih je zbral gost oddaje frančiškan, dr. Andraž Arko in nedavno izdal knjigo o filmskih upodobitvah svetega Frančiška in serafinskih svetnic in svetnikov.

Kaj pravzaprav pomeni ta »celota«, katere razsežnosti človeka zajema in kam segajo začetki geštalt pedagogike? Inštitut za integrativno geštalt pedagogiko izhaja iz krščanske geštalt pedagogike po Albertu Höferju. Do kakšnih spoznanj je prišel in kako so ta vplivala na razvoj tega pristopa? Če govorimo o človeku kot celoti, ne govorimo samo o razumu in znanju, ampak tudi o čustvih, telesu, odnosih, izkušnjah, vrednotah, različnih pogledih in duhovnosti. Zakaj je pomembno, da nobene od teh razsežnosti ne izključimo? V oddaji sta bili naši gostji prof. dr. Iva Nežič Glavica, geštalt trenerka in skrbnica programa Geštalt pedagogika na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter dr. Miriam Stanonik, geštalt trenerka, supervizorka in direktorica Inštituta za integrativno geštalt pedagogiko. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pravkar potekajo tudi vpisi v program Geštalt pedagogika.

Ob bližajoči se 800-letnici smrti svetega Frančiška ponavljamo oddajo o šolskih sestrah svetega Frančiška v Mariboru. Tone Petelinšek se je pogovarjal s pripadnico tega reda, ki se zgleduje po svetem Frančišku, Polonco Majcenovič.

Tradicionalni 45. festival Stična mladih se bo odvil v soboto, 19. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična. Lani je zbral več kot 5.500 udeležencev, tudi letos pa bo mladim ponudil izkušnjo vere, številne delavnice, bogat glasbeni in športni program ter možnost za druženje. Z letošnjim geslom »Vžgi srce« končujejo triletno obdobje spoznavanja teoloških kreposti z zadnjo, ki je ljubezen. Letošnji zavetnik festivala bo sv. Janez Pavel II., prav letos je namreč 30. obletnica njegovega obiska v Sloveniji. Naša gosta bosta Petra Vinčec, odgovorna za vsebino festivala, in Klemen Kraševec, koordinator Stične mladih.