S Tomažem Toporišičem o gledališču v dramatizirani dobi tekoče moderne

Z režiserjem Sebastijanom Horvatom smo se pogovarjali o njegovi najnovejši predstavi Osem ur ni ves dan, premierno uprizorjeni septembra letos v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in HNK Zagreb. Pogovor o predstavi pa je vedno tudi pogovor o ustvarjalnem opusu, režijskih zanimanjih, aktualnih temah, ki jih ustvarjalec pretresa, ter nenazadnje moči (in političnosti) gledališča danes.

SiGledal je gledališki portal, ki ga je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanovila in vodila Tamara Matevc, na njem pa si je bilo mogoče ogledati digitalne razstave, brati dramska besedila, brskati po bazi podatkov o slovenskih gledaliških produkcijah... Od leta 2021 je vseboval tudi sklop oziroma portal Kritika, na katerem smo lahko prebirali kritike tako predstav institucionalnega gledališča kot tudi neodvisne uprizoritvene scene. Portal Kritika je financiral Slovenski gledališki inštitut, krajše SLOGI. Letos pa se je portal preselil na novo spletno stran, imenovano Oder. O nastanku portala Kritika, odprtju portala Oder in vlogi Slovenskega gledališkega inštituta pri spodbujanju gledališke kritike pri nas se pogovarjamo z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta, Mojco Jan Zoran, pobudnico portala Kritika, in Niko Arhar, urednico Kritik in Mnenj na portalu Oder. Vabljeni k poslušanju!

Kolektiv Igralke na Reki deluje od leta 2019, v tem času pa si je priboril in utrdil svoje mesto kot eden najbolj prepoznavnih in mednarodno vidnih umetniških kolektivov, ki prihajajo z Reke. Kolektiv razvija avtentičen, avtorski, raziskovalni in feministični gledališki izraz. Njihova prva predstava Babice, ki jo je kolektiv Igralke uprizoril v sodelovanju z režiserko Tjašo Črnigoj leta 2020, je bila povabljena v sekcijo Stückemarkt na festivalu Theater treffen leta 2022. V sezoni 2022/23 je prav tako v sodelovanju med Tjašo Črnigoj in dvema članicama omenjenega kolektiva nastalo delo Spolna vzgoja 2, Borba, kot del niza petih predavanj-performansov, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Kolektiv Igralke je v naslednjih letih pripravil še predstave Punce in Mame, ki skupaj z Babicami tvorijo trilogijo in so bile vse tudi predstavljene na slovenskih odrih. S kontinuiranim delom, mednarodnimi koprodukcijami in nizom priznanj so Igralke med najbolj uspešnimi sodobnimi umetniškimi iniciativami v regiji. Njihov mednarodni preboj beležijo gostovanja, med drugim v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter na festivalih: Prestopi v Mariboru, Zürcher Theater Spektakel, Théâtre Vidy-Lausanne ter Festival Starke Stücke u Frankfurtu. Prejele so več priznanj občinstva in strokovnih nagrad doma in v tujini, med njimi posebno nagrado „Jovan Ćirilov“ na festivalu BITEF in Borštnikovo nagrado za posebne dosežke za soavtorstvo predstave Seksualna vzgoja II, Borba. Najnovejša uprizoritev kolektiva Igralke je Vozel, h kateri so povabile režiserja Žiga Divjaka, slovenska premiera je bila v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana 12. septembra. Kolektiv Igralke se je združil prav pri ustvarjanju predstave Babice, ustanovile so ga: Sendi Sotlar, Vanda Velagić, Ana Marija Brđanović in Anja Sabol. Skupaj so študirale igro in medije na Akademiji za uporabne umetnosti na Reki, v letniku Radeta Šerbedžije in Lenke Udovički. O njihovem delu smo se pogovarjale po ljubljanski premieri predstave Vozel, v kateri sodelujejo Anja Sabol, Vanda Velagić in Klara Kovačić. Vabimo vas k poslušanju!

Besedili Tri četrtine sonca in Velik igralec, ki mu to ni uspelo postati, ki ju je napisal Dušan Brešar Mlakar, sta posvečeni dvema igralcema: Juliju Guštinu, po rodu tržačanu in Ivanu Jezerniku, doma iz bližine Žalca, ki sta bila več desetletij člana Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa sta tudi na filmu, radiu in televiziji. Besedili govorita o njunih igralskih in osebnih življenjih, zaznamovanih s trdim igralskim študijem in izjemno odrsko koncentracijo ter človeškem dostojanstvu, saj je v času poklicne kariere obema vid zaradi bolezni skoraj popolnoma opešal. S tokratno oddajo obeležujemo Mednarodni dan bele palice, 15. oktober. Vabimo vas k poslušanju!

Ob praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo je bil naš gost dr. Blaž Lukan, dolgoletni profesor dramaturgije in predstojnik za dramaturgijo in scenske umetnosti. V oddaji osvetli zgodovino študija dramaturgije od začetkov ob ustanovitvi akademije do zdajšnjega študijskega programa. Poklic dramaturga se je namreč spreminjal hkrati z razvojem gledališke prakse. Zato tudi izmuzljiva definicija poklica dramaturga in njegovega dela najde prostor v vsakokratnem angažmaju dramaturga, v sodelovanju in skupnem snovanju z drugimi udeleženci v ustvarjalnem procesu, ki postaja prevladujoča praksa v sodobnem gledališču. Avtorica in voditeljica oddaje: Vilma Štritof Tonski mojster: Vladimir Jovanović Oddaja je bila posneta 5. oktobra 2026 na Radiu Slovenija.

Dramatizacija romana za odrsko uprizoritev je bila v slovenskem gledališču v prvem desetletju novega tisočletja razširjen fenomen, takrat smo govorili tudi o krizi dramatike, nastajale so različne pobude in delavnice dramskega pisanja, ki so dramatiko prebudile in ji tudi dale nov zagon, vendar dramatizacije v slovenskem gledališču – in tudi na tujem – niso redka praksa. Pojavljajo ves čas profesionalnega gledališča v Sloveniji, včasih pogosteje, včasih redkeje, na ta način so bili uprizorjeni različni avtorji, starejši in sodobniki, in tudi v različnih manirah in različnih obdelavah in predelavah proznih besedil.V monografiji Iz romana na oder: Dramatizacija sodobnega slovenskega romana dr.Breda Marušič sistematično obravnava prenos izvorno nedramskih besedil v gledališki medij, raziskuje in razrešuje terminološko neenotnost, ponuja zgodovinski pregled dramatizacij v slovenskih gledališčih in podrobneje obravnava trinajst dramatizacij sodobnega slovenskega romana, ki jih razvrsti v tri sklope, ki se med seboj razlikujejo po povezanosti dramatizacije z izbranim romanom oziroma prototekstom. Monografija je izšla pri Slovenskem gledališkem inptitutu v zbirki Dokumenti. Dr. Bredo Marušič smo povabili pred mikrofon, vabimo vas, da ji prisluhnete!

Erik Satie, francoski skladatelj in pianist, je proti koncu 19. stoletja napisal skladbo Vexations, na partituri ni označil nobenih napotkov, kako naj bi se odigrala, na vrhu pa je zapisal: »Če hočemo zaigrati ta motiv 840-krat zapored, se je dobro pripraviti vnaprej in v največji tišini, upoštevaje pomembna obdobja popolnega mirovanja.« Satiejevo delo je navdahnilo tudi plesalko in koreografinjo Matejo Železnik, ki je skupaj z dramaturginjo Saro Živkovič Kranjc zasnovala plesno-gibalni performans Vexations – Vaje v nelagodju, ki je trajal 12 ur. O izkušnji ustvarjanja in nastopanja v tako dolgem perofmativnem dogodku se pogovarjamo z Matejo Železnik, režiserko, Saro Živkovič Kranjc, dramaturginjo, Polett Kasza, plesalko in performerko v predstavi ter Simono Đonlić, pianistko. Vabljeni k poslušanju!

Kaj se zgodi, ko ustvarjalec gledališču posveti velik del svojega življenja? Kje se konča gledališče in začne življenje – in ali je to mejo sploh mogoče potegniti? Vinko Möderndorfer je eden najvidnejših slovenskih dramatikov, pisateljev, esejistov in gledaliških režiserjev. O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike je Vinko Möderndorfer pisal tudi v knjigi esejev, izdani letos. V pogovoru z njim bo beseda tekla tudi o posebni zaljubljenosti v gledališče – o vztrajnem vračanju k gledališču kljub njegovim protislovjem, razočaranjem in nenehnemu vprašanju, zakaj ga pravzaprav še potrebujemo. Pa tudi o tem, zakaj gledališče ni samo predstava, ampak tudi način gledanja na svet, ljudi in samega sebe. Povezali pa bomo tudi gledališče in radio. Möderndorfer je namreč avtor besedila novega zvočnega projekta Ivan Hribar, ljubljanski župan, ki je nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V oddaji so uporabljeni odlomki iz treh oddaj Naši umetniki pred mikrofonom: Polde Bibič, redaktor Ciril Stani, 1987, Štefka Drolc, redaktor Danilo Pokorn, 1984 in Slavko Cerjak, avtor Tomaž Simon, 2006.

Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala. Poleg programa predstav, sorodnih scenskih, vizualnih in dogodkov mešanih zvrsti, je dva dni trajal dogodek različnih vsebin in oblik z naslovom Manifest manj. Z vprašanjema »Kako živeti, ustvarjati in sodelovati v obdobju, ko imamo občutek, da svet razpada hitreje, kot nam ga uspe razumeti? In kako si kljub temu zamišljati prihodnost, ki ne temelji samo na izčrpavanju – človeških in nečloveških živali, prostora, časa, planeta?« je dogajanje v Športni dvorani Tabor z umetnostjo, pogovori, skupnostjo in praktičnimi orodji odpiralo prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, pa tudi onkraj. Vabimo vas, da prisluhnete pogovorom in razmislekom o gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste"/"brez odpadka", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela.

Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.