Slovenščina je ogrlica, namenjena temu, da jo nosimo

April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na razstavi z naslovom Ne uničujte Slovenski Jezik!! Pisma inštitutu na ogled postavil pisma, ki so jih jezikoslovcem v zadnjih letih poslali ljudje. Dopisi, pogosto polni kritik, čustev in tudi jezikovnih napak, razkrivajo poseben odnos Slovencev do meterinščine. O njem bomo govorili tudi v tokratnem Jezikanju.

Izšel je prvi del Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, zato se z jezikoslovko dr. Metko Furlan pogovarjamo o nastajanju slovarja, v katerem je skoraj sedem tisoč gesel, o najstarejših in najzanimivejših zoonimih, pomenu etimologije ter o Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika.

Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.

Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.

Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama.Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Ajda v pogovoru z radijsko lektorico Sašo Grčman razpravlja o tem, česa novega smo se naučili o jeziku med olimijskimi igrami. Katere so najbolj razširjene napake in stilistične šibkosti, ki jih lahko z le malo pozornosti odpravimo. In kaj dogodki, kot so OI, pomenijo lektorjem?