Začetek adventnega časa: priložnost za duhovno prenovo

Celjska škofija praznuje 20. sodobne ustanovitve. Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika bosta vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.

Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."

Postni čas je obdobje tišine, razmisleka in notranje prenove. Kaj sploh pomeni post v krščanskem življenju? Je le odpoved hrani ali veliko več kot to? Spregovorili bomo o tem, čemu post služi, kako nas vabi k večji zbranosti, solidarnosti in poglobitvi odnosa z Bogom ter z bližnjimi. Posebej bomo osvetlili tudi pomen pepelnice – zakaj smo v katoliški tradiciji zaznamovani s pepelom in kako to znamenje pokore in spreobrnjenja govori o minljivosti, ponižnosti in novem začetku. O trenutku ustavitve, razmisleka in duhovne prenove govori duhovnik dr. Anže Cunk.

Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.

Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Kulturi spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.

V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.