Govoriti in pisati, dva različna jezika

Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.

Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.

Cambriški slovar je pred nekaj dnevi kot besedo leta navedel pridevnik parasocialen in s tem odprl lov na vse mogoče (in nemogoče) izbore besed. Lovi jih tudi Jezikanje. Tokrat na mednarodni konferenci eLex 2025: elektronska leksikografija v 21. stoletju, ki jo je organiziral Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Slovenija je tik pred izdajo nove "pravopisne ustave". Končuje se peta, zadnja javna razprava ob predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki so jih pripravili Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rokopisi vseh poglavij so bili predani uredništvu novega pravopisa, ki bo zdaj pripravilo končno izdajo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika. Od novembra se je lahko učite tudi v Ljubljani.Več o koptskem jeziku pa v tokratnem Jezikanju razložita dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti in Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki v okviru magistrske naloge pripravlja prvo koptsko slovnico v slovenskem jeziku.

Konec tedna smo zaznamovali dan reformacije, zato nas zanima, če veste, kdo je bil Primož Trubar, kdaj je izšla prva slovenska knjiga, ali znate našteti še kakšno delo, ki je nastalo v reformaciji ter kaj vas najbolj moti pri sodobni slovenščini. Skratka, skupaj bomo obnovili nekaj lekcij iz osnovne šole.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

"Nič hudega, če nas ljudje v dvorani slišijo, saj smo podpisani v gledališkem listu," pravi Neva Mauser Lenarčič, ki se je v vlogi šepetalke prvič preizkusila pred 60 leti. V mesecu jezikovnih poklicev gostimo nekaj ljudi, ki delajo z jezikom na res posebne načine. Eden takih poklicev je šepetalec v gledališču.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal