Prvo cepivo mRNK proti gripi

V Sloveniji veliko ljudi umre v bolnišnici. Po besedah dr. Nene Golob tam umre od 70 do 80 odstotkov kronično bolnih ljudi. To je največji delež v Evropi.Paliativna oskrba je namenjena lajšanju težav in ohranjanju čim boljše kakovosti življenja ljudi z neozdravljivo boleznijo. Njen del je tudi paliativna sedacija, s katero lahko v določenih okoliščinah zdravstveno osebje lajša neobvladljive simptome in trpljenje. Kdaj pride v poštev, kako poteka in kakšne etične dileme odpira? O paliativni oskrbi in paliativni sedaciji v Ultrazvoku spregovorita zdravnici in strokovnjakinji nevrologinja asist. dr. Nataša Milivojevič (UKC Ljubljana) in onkologinja asist. dr. Nena Golob (Onkološki inštitut). Foto: Slika je simbolična. Zdravilo za paliativno sedacijo lahko bolnik prejme v obliki podkožne injekcije ali neposredno v žilo. Če je potrebna daljša sedacija, zdravilo pogosto dovajajo neprekinjeno s posebno črpalko. Odmerek prilagajajo odzivu bolnika in stopnji sedacije, ki je potrebna za lajšanje trpljenja. /Pixabay

Italijanska imunologinja in raziskovalka dr. Elisa Oricchio o novih možnostih imunoterapije in personaliziranega zdravljenja raka.Vsak tumor je drugačen, zato se tudi pacienti na enako zdravljenje ne odzivajo enako. Italijanska imunologinja in raziskovalka prof. dr. Elisa Oricchio (EPF Lozana, Švica) s svojo skupino razvija pristop, s katerim v laboratoriju na vzorcih tumorskega tkiva preizkušajo različne vrste imunoterapije in iščejo najprimernejše zdravljenje za posameznega pacienta. Kako lahko takšne analize pomagajo pri izbiri terapije? Kaj vse vpliva na rast in razvoj tumorja? In zakaj moramo raka razumeti kot kompleksen ekosistem, ne le kot bolezen genetskih sprememb? O prihodnosti personaliziranega zdravljenja raka in izzivih, ki ostajajo, v Ultrazvoku. Foto: Elisa Oricchio na NIB-u v Ljubljani/ Prvi

Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo dobilo dovoljenje za uporabo?Personalizirano mRNK-cepivo proti malignemu melanomu v kombinaciji z imunoterapijo obeta pomemben napredek pri zdravljenju ene najnevarnejših oblik kožnega raka. Študije so pokazale zmanjšanje tveganja za ponovitev bolezni in za smrtni izid. Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo novo cepivo dobilo dovoljenje za uporabo? V Ultrazvoku pojasnjuje prof. dr. Janja Ocvirk, specialistka internistične onkologije in strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Foto: Slika je simbolična/ MMC

Motnje spanja ima od 10 do 30 odstotkov odraslih. Modra svetloba je le del zgodbe.Kako modra svetloba s telefonskih, računalniških in televizijskih zaslonov vpliva na naš spanec? V Ultrazvoku smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalca, ki pogosto naleti na opozorila o modri svetlobi, čeprav sam in njegovi bližnji s tem nikoli niso imeli težav. Z zdravnico asist. Kristino Ziherl s Klinike Golnik smo raziskali, kaj vse vpliva na kakovost spanja, kako si lahko pomagamo, ko zvečer ne moremo zaspati, ter kakšno vlogo imata pri tem melatonin in uspavala. In še: ali lahko izgubljene ure spanja zares nadoknadimo? Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Ali bo tehnologija mRNK spremenila cepljenje proti gripi?Ameriška agencija za zdravila (FDA) je avgusta odobrila novo cepivo mRNK proti gripi. Kaj prinaša nova tehnologija, ki smo jo dodobra spoznali med pandemijo covida-19? V čem se razlikuje od klasičnih cepiv? Ali bo omogočila hitrejši razvoj cepiv in boljšo zaščito pred različnimi sevi virusa gripe? V Ultrazvoku o novostih, prednostih in omejitvah tehnologije mRNK govorita imunologinja prof. dr. Andreja Nataša Kopitar z Medicinske fakultete v Ljubljani in specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Pa tudi o tem, kdaj se bomo proti gripi lahko cepili v letošnji sezoni in komu cepljenje še posebej priporočajo.  Spremljanje gripe, koronavirusne bolezni in drugih akutnih okužb dihal (NIJZ) TUKAJ. Študija družbe Moderna TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Ko kašelj ni več »samo« kašelj.Kašljamo vsi – strokovnjaki ocenjujejo, da v vsakem trenutku na svetu kašlja 830 milijonov ljudi. Kašelj je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, saj spremlja številne bolezni, ne le pljučnih. Toda kdaj je kašelj zgolj neprijeten spremljevalec prehlada in kdaj znak, da se v telesu dogaja nekaj hujšega? Specializant pnevmologije Andraž Jug s Klinike Golnik v Ultrazvoku pojasnjuje, kdaj moramo biti na kašelj pozorni, zakaj zdravniki praviloma ne zdravijo kašlja, ampak njegov vzrok in na kakšen način lahko kašelj lajšamo doma. Foto: Andraž Jug/ Mirjana M. Pintar; Klinika Golnik

Gibanje je univerzalno zdravilo.Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam fizioterapija pomaga še preden zbolimo in kako pomembna je ob bolezni ali poškodbi, ki omejita naše gibanje. Z nami sta fizioterapevta iz Združenja fizioterapevtov Slovenije Janez Špoljar (URI Soča) in doc. dr. Tine Kovačič (CUDV Dobrna in Alma Mater Europaea). Foto: levo Tine Kovačič, desno Janez Špoljar v vhodni avli paviljona Vrtnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani/ Prvi

Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju. Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

»Naš bližnji je že dve leti v postelji, zdaj pa se mu je na trtici pojavila rana.« To svojci večkrat povedo Aniti Jelar, enterostomalni terapevtki iz ljubljanskega Kliničnega centra. Rana je lahko poškodba zaradi pritiska.Preležanina se lahko začne zelo hitro in skoraj neopazno – z rdečino na koži izpostavljenega dela telesa. Če pritisk traja predolgo, lahko nastane boleča in težko zaceljiva rana. Kako jo preprečiti in na kaj morajo biti pozorni zdravstveni delavci, svojci in vsi, ki skrbijo za nepokretnega človeka? Pomembni so primerno ležišče, redno spreminjanje položaja bolnika ali starejše osebe, skrb za kožo in tudi ustrezna prehrana. O preprečevanju in zdravljenju poškodb zaradi pritiska s strokovnjakoma iz Kliničnega centra v Ljubljani: z enterostomalno terapevtko Anito Jelar in kirurgom travmatologom prof. dr. Igorjem Frangežem. Video: Vloga prehrane pri preventivi poškodbe zaradi pritiska in pri celjenju ran TUKAJ Video: Vloga spremembe položajev pacienta pri preprečevanju poškodb zaradi pritiska TUKAJ Foto: Zajem zaslona UKC Ljubljana

Zmaga je naša! Ekipa Medicinske fakultete V Ljubljani zmagala na olimpijadi iz anatomije človeškega telesa.Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? To dobro vedo Kaja Berk Skok, Žiga Pogačar in Vid Vincenc Boc, z ljubljanske Medicinske fakultete. Letošnjega avgusta so se v Estoniji udeležili olimpijade iz anatomije. Pomerili so se z najboljšimi ekipami iz 14 držav, pri tem pa pokazali precej več kot le dobro poznavanje človeškega telesa in pomnjenje latinskih imen mišic, živcev in žil. O teoriji, o šestih urah praktičnih nalog, o anatomskih preparatih, mikroskopiranju, laparoskopiji in o nenavadnih nalogah bodo povedali v Ultrazvoku. Pa tudi o tem, kako se anatomijo sploh naučiš tako dobro, da lahko svoje znanje pokažeš pred strogo komisijo in pod tekmovalnim pritiskom. Foto: Zmagovalci anatomske olimpijade v Estoniji: Žiga Pogačar, Kaja Berk Skok, mentor Luka Pušnik in Vid Vincenc Boc/ Luka Pušnik, UL MF