Protireformacija na Slovenskem

Je Fran Levstik svojega Martina Krpana z Vrha pri Sveti Trojici napisal po podobi, ravnanju in delu enega samega Krpana ali je junak spleten iz skupnih značilnosti več krepkih mož na Blokah? Je bil morda resničen človek iz mesa in krvi ali je le plod pisateljeve domišljije? Zakaj pa se potem ljudje prerekajo, kje je živel, v prvi ali drugi hiši ... in kaj je zares tovoril!? Če boste poslušali, boste izvedeli, pravi avtor oddaje Ivan Merljak.

Prejšnji teden je bila na sporedu oddaja o reformaciji na Slovenskem. Toda na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski cerkvi, je Katoliška cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, kjer se je prej razširilo reformacijsko gibanje. Avtor ponovitve oddaje je Ivan Merljak.

Na prehodu v novi vek se je v nemških deželah začelo širiti reformacijsko gibanje, ki je zahtevalo korenite spremembe v Katoliški cerkvi in veri. Reformacija se je še pred Trubarjem širila tudi v naših krajih, pravi razmah pa je res dosegla prav s Primožem Trubarjem in njegovimi sodobniki. Avtor ponovitve oddaje je Ivan Merljak, gost pa je kulturni in literarni zgodovinar doc. dr. Jonatan Vinkler.

Radio, eno najpomembnejših odkritij v zgodovini komunikacije, že od nastanka širi informacije in kulturne vsebine. Postopoma je postajal priljubljen način obveščanja, izobraževanja in zabave, ljudem je namreč omogočal poslušanje novic, glasbe, športnih prenosov, poučnih pogovorov, literarnih oddaj ter radijskih iger. Danes javni radiji po svetu postajajo izjemno dragocen medij, saj hitro obveščajo javnost, izobražujejo poslušalce, v primeru slovenski javnih radijskih programov pa tudi ohranjajo in širi slovensko kulturo ter slovenski jezik. Radio Slovenija, edini javni radio pri nas, deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija in opravlja javno službo z namenom zagotavljanja kulturnih, socialnih in demokratičnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Podobno za svoji manjšini v okviru javne RTV skrbita italijanski RAI in avstrijski ORF. V pogovoru, ki nastaja vsak mesec v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat pozornost usmerjamo k pomenu in vlogi slovenskih javnih radijskih programov v našem skupnem kulturnem prostoru. Sodelujejo: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, Alexander Mak, urednik slovenskega programa ORF Celovec, in Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskih programov na deželnem sedežu RAI za Furlanijo-Julijsko krajino.

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanja človeka znanstveniki lahko razberejo modele nastanka kuge (ponovitev).

Bloški voli so bili posebnost slovenskega živinorejskega izročila. Bili so zanesljiva, vztrajna in močna delovna živina na polju in v gozdu, pomemben vir zaslužka za bloške kmete in izvrsten vir mesa. No, zadnje predvsem za mestno gosposko. S prihodom traktorjev so izginili in že tri desetletja ni več niti enega bloškega vola. Propadel je tudi donosni posel z njimi.

Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem.

Te dni se spet žolčno razpravlja o tem, kakšno šolstvo naj bi imeli. Je boljša devetletka ali osemletka kot nekoč? Ni naša naloga, da bi polemizirali o tem, je pa dobra priložnost, da ponovimo oddajo o šolstvu na Slovenskem. Začetki segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so nastale v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva, v katerem so stoletja uporabljali latinščino, potem pa nemščino. Slovenščina je sprva sodila le v elementarne oblike šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.

Na državni praznik priključitve Primorske k matični domovini objavljamo oddajo o času, ko usoda Primorske še ni bila dokončno določena. Praznik zaznamuje uveljavitev Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, dogajanje v letih pred tem pa razkriva, kako negotovo in razdeljeno je bilo življenje ob novi meji. Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar se na Primorskem z njenim koncem še niso končali negotovost, razmejevanja in življenje pod različnimi oblastmi. Pokrajino so 1. maja osvobodili partizani IX. korpusa ter zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali iz obeh mest umakniti. Razmejitev je začrtala tako imenovana Morganova linija, ki je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo, medtem ko je bila cona B pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Poslušali boste ponovitev.)

Tokrat bomo govorili o Furmanstvu na Slovenskem, ali po naše prevozništvu s težkimi vozovi in konji na različno dolgih poteh. Slovenci smo kot furmani prevažali tovor z Dunaja do morja in nasprotno, pa tudi na krajše razdalje, ponavadi iz naših gozdov hlode, drva in žagane deske. To še zlasti velja za primorske furmane, ki so tovorili les z Nanosa in Trnovskega gozda do žag in naprej v Gorico in Trst. Furmanstvo je povozila cenejša in zmogljivejša železnica, od česar si ni nikdar opomoglo.