Kako nastane apno?

Ste se v zadnjem tednu kaj naježili? Če ne zaradi nizkih temperatur, pa morda ob kakšni grozljivki, ki ste si jo ogledali na noč čarovnic. Mateja in njena šestletna hčerka Ajda občutek, ko te "oblije kurja polt", še predobro poznata. Opažata pa, da je izjema naš obraz. Zakaj se nam na obrazu ne pojavlja kurja polt oziroma ali to sploh drži, preverjajo tokratni Radiovedni.Odgovor je priskrbel dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda celo kakšno koristno vlogo pri zaščiti naših oči.Ostala vprašanja, povezana z očmi: Zakaj imamo različne barve oči? Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi? Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi? Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne? Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči? Kako da imam jaz modre oči, če imata starša rjave? Iz česa je sestavljena solza? Kakšen je svet v resnici: črno-bel ali barven?

Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi oveni, ampak ne takoj ter kako mu lahko podaljšamo življenjsko dobo, pa razkrijejo tokratni Radiovedni.Pomaga jim dr. Jure Mravlje s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, da so ti veliko več kot le raznobarvno odevalo dreves. So pravi mojstri preživetja in pomemben del naravnega kroga življenja. Na vprašanje poslušalcev Kajetana in Uroša bo odgovoril profesor Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Kajetan in Uroš

V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nas gosti dr. Petra Štukovnik s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij.

Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v našem telesu, mi pa preverjamo še, kje v čiliju je te snovi največ in kateri čili je najbolj pekoč na svetu. Odgovarja prof. dr. Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Te zanima še, zakaj je pekoč tudi poper? Oddaji lahko prisluhneš tukaj.

Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres? Gost: dr. Gregor Rajh, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje. Vprašanje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna. 

Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju. Celotno Radiovedno druženje v ljubljanskem živalskem vrtu slišite tu. Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtuNovinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja RatejTonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa Poslušajte še: RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne? RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane

Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust? Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtuNovinarke: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja RatejTonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa Posnetek celotnega dogodka lahko najdete tukaj.  Poslušajte še:  RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne? RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?

Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.