Torkov kviz

10. november je v Sloveniji dan znanosti. Dan, ki ponuja odlično priložnost, da spomnimo na prvi doktorat Univerze v Ljubljani. Anka Mayer je ime prve osebe, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani in postala tudi prva ženska z akademskim položajem pri nas. Na fakulteti je namreč dobila asistenstko mesto in v soavtorstvu napisala nekaj raziskovalnih člankov. Nato pa se je podala še v podjetniške vode. Sogovornik: prof. dr. Franc Perdih s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Na starodavnem Kitajskem je soja veljala za eno od petih svetih rastlin, ključnih za preživetje civilizacije. V azijski kulinariki je namreč soja doma že več tisočletij! V zahodnem svetu pa zgolj 3 stoletja, in še to sprva zgolj kot botanična zanimivost. Ko so kmetje v 20. letih prejšnjega stoletja ugotovili, da soja bogati prst z dušikom, pa se naposled začne njen razmah. Sogovornica: asist. dr. Marjeta Eržen z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Tokrat Torkov kviz posvečamo »singerici«. Kultni šivalni stroji znamke Singer so zaradi svoje kakovosti, dostopnosti in neuničljivosti konec 19. stoletja osvojili številna gospodinjstva po svetu. Hkrati pa izpraznili tudi marsikateri (moški) mošnjiček in zanetili celo t. i. »vojno šivalnih strojev. Sogovornica: Anja Tomažič, kustosinja Tekstilnega oddelka v Tehniškem muzeju Slovenije.

O projektu "Slovenska glasba v 90. letih", ki pod okriljem naših glasbenih urednic Aide Kurtović in Anje Rupel teče že četrto leto. Rdeča nit projekta so priredbe uspešnic iz omenjenega časa, ki jih pojejo poveci in pevke, rojene v 90. letih prejšnjega stoletja. Projekt se danes zvečer seli še na Prvi program Televizije Slovenija z oddajo Devetdeseta.

Zaporedje sličic, ki se vrtijo z določeno hitrostjo in s tem ustvarijo vtis gibanja. Tako bi lahko približno opisali filmski trak, izum s konca 19. stoletja. Zakaj je bil v obdobju nemega in zgodnjega zvočnega filma kriv za številne požare v kinematografih ter zakaj je vonj po kisu nekaj, česar si v filmskih arhivih najmanj želijo? Sogovornika: Primož Tanko, Slovenski filmski arhiv, in Nadja Šičarov, Slovenska kinoteka.

Čarobna piščal je zadnja opera, ki jo je napisal Wolfgang Amadeus Mozart. Umrl je zgolj dva meseca po njeni premieri in nikoli ni doživel njenega uspeha. Prvi odziv publike na njeni premieri leta 1791 je bil namreč precej mlačen, kar pa se je nato spremenila. Čarobna piščal tako še danes osvaja svet in različne generacije. Sogovornik: Simon Dvoršak, profesor, ki na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, predava dirigiranje.

»Moja knjiga lepo prosi, naj jo čista roka nosi,« je poved, ki je bila nekoč zapisana na prvi strani marsikatere spominske knjige. Kdaj so se te pri nas najbolj množično uporabljane in delile med sošolce, kaj so to bidermajerski spominski lističi in šatulje? Pa tudi to razkrijemo v Torkovem kvizu, da so v spominske knjige najprej pisali fantje. Sogovornica: kustosinja Sonja Kogej Rus z Oddelka za muzejsko pedagogiko in andragogiko Slovenskega etnografskega muzeja.

Sadjarski muzej Tepka, ki se nahaja na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici, je manjši in mlajši muzej. Ogledi so po dogovoru in za prvi jesenski Torkov kviz so ga odprli prejšnji teden. Zato, da lahko danes vanj s Prvim vstopite tudi vi! Po muzeju nas popeljeta gospodarica kmetije Tanja Cerar in Boštjan Godec z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kvizu našteje prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

8. septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko čezoceansko ladjo Rex. Mogočna ladja, nekaj let tudi nosilka modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu, je tako preluknjana na boku obležala v slovenskem morju. V prvih letih Jugoslavije je bila »največji rudnik železa na morju«, saj so jo velik del razrezali in pretopili. Njeni ostanki na morskem dnu so od decembra 2005 vpisani v register nepremične kulturne dediščine, od leta 2009 pa zavarovani kot arheološko najdišče.