Sobotno branje

Veličastna freska Zagreba 20. stoletja, ki se sprašuje o cikličnosti zgodovine in tragični naravi revolucijNič ne izgine do konca oziroma »ne bo umrlo vse«. Ta misel kakor rdeča nit prepreda roman nedavno preminulega pisatelja Slobodana Šnajderja Angel izginjanja, v katerem avtor pred nami riše življenje v Zagrebu skozi vse velike pretrese dvajsetega stoletja od vzpostavitve hrvaške fašistične marionetne države med drugo svetovno vojno pa vse do vojn ob razpadu Jugoslavije in hrvaške osamosvojitve ter vstopa v kapitalistični sistem. Kako se zgodovina vpisuje v ljudi, ki ne sprejemajo vsakokratnih oblastnih sprememb, kako se čistost vere v boljši svet lahko sprevrže v obsedeno uničevanje in zakaj kljub vsemu nasilju zgodovine upanje ne izgine do konca, smo se za tokratno Sobotno branje ob Šnajderjevem romanu spraševali s prevajalko dela Sonjo Polanc. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Georgi Gospodinov, eden najbolj priznanih sodobnih bolgarskih pisateljev, avtor svetovne uspešnice Časovno zaklonišče – slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Naravni roman, Fizika žalosti in In druge zgodbe – je avtor v slovenščino nedavno prevedenega dela Vrtnar in smrt, ki je izšel pri Beletrini. V odličnem prevodu Boruta Omerzela beremo pisateljevo osebno zgodbo o umirajočem očetu, ki se počasi razpira v pripoved o minevanju, neizogibni smrti, ohranjanju spomina in moči pripovedi. Namesto kolektivnega junaka sta v njenem središču portret očeta in podoba njegovega vrta, ki postaja prostor spomina, življenja in slovesa. Iz spominskih fragmentov, pripovedi, anekdot in doživetij je nastala mogočna zgodba o tesni in ljubeči povezanosti med očetom in sinom, pa tudi o izgubi najpomembnejše osebe, ki je zaznamovala avtorjevo otroštvo. Knjiga, v kateri se avtor navezuje na številne kulturne, filozofske in literarne reference in njihove avtorje (Borges, Mann, Sontag …), je predvsem ganljiv poklon življenju, spominu in odnosu, ki ga smrt ne more izbrisati. Gospodinov s prepletanjem žalosti, nežnosti, svetlobe in humorja pokaže, kako lahko človeka ohranimo živega prav skozi zgodbe, ki jih pripovedujemo o njem. Čeprav gre za zelo osebno, humorno in poetično prozo, roman diha tudi ozračje nekdanje socialistične Bolgarije in ponuja podobo življenja generacije moških, rojenih v štiridesetih letih. Sogovornik: prevajalec Borut Omerzel 

Izbor pesmi sodobne kitajske pesnice Dai Weine prinaša zanimiv vpogled v sodobno pesniško ustvarjanje na Kitajskem, saj gre za eno vidnejših predstavnic mlajše generacije.Dai Weina pravi, da je zanjo »pisanje poezije kot duhovna gimnastika, zadeva tako intelekt kot duha in vsebuje nekaj šamanskega, nekaj, kar spominja na čarovništvo. Poezija priča o intenzivnosti človeškega obstoja.«Katja Kolšek, ki je pesmi prevedla, dodaja, da je njena poezija Dai Weine zelo zabavno in tudi inteligentno branje, polno duhovitih nesmislov, jezikovnih iger in nadrealističnih podob.

Prevajalec in pisatelj, ki je pred petimi leti za svoj prvenec prejel tudi kresnika, se zdaj vrača z zgodovinskim romanom, ki prikazuje intelektualni in emocionalni utrip v krogih visokega slovenskega meščanstva tik pred izbruhom 2. svetovne vojneBoruta Kraševca smo bralke in bralci dolgo poznali predvsem kot mojstrskega, tudi s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčanega prevajalca iz ruske književnosti. Potem pa je pred kakimi šestimi leti razširil – kot se reče – polje boja in presedlal med romanopisce. Celo zelo uspešne romanopisce, saj je za Agni, svoj prvenec navsezadnje prejel tudi kresnika. A če se zgodba, ki jo spremljamo v Agni, odvija v naši zdajšnjosti, je Dan spomina, pisateljev drugi roman, ki je letos spomladi izšel pri založbi LUD Šerpa, postavljen v preteklost. Kraševec nas tu namreč odpelje v čas med junijem 1938 in julijem 1939, v čas tesnobnega zatišja pred viharjem druge svetovne vojne, torej. Pri tem nas, se zdi, vabi k premisleku o podobnostih in vzporednicah med tesnobnim letom 1938, ki je bilo leto vojn od Španije na zahodu do Kitajske na vzhodu, in tesnobnim letom 2026, ki je znova leto vojn – od Ukrajine na severu do Jemna na jugu. In vendar vojna oziroma slutnja prihajajoče, še večje, še bolj uničujoče vojne ni osrednja tema pričujočega Kraševčevega romana, temveč mu daje le nekakšen okvir, nekakšno vseprežemajočo atmosfero, medtem ko so čisto v ospredju pisateljeve pozornosti druge stvari, druge teme, druga vprašanja. Katera? – Natanko to smo v pogovoru z avtorjem Dneva spomina preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva

Ivor, Marco, Arjan in Jonas. Štirje prijatelji, pravijo si brati, med odraščanjem na ulicah Osla v primežu drog, dela, nasilja in krhkih družinskih odnosov Oliver Lovrenski je svoj prvenec Brat, če mi nismo družina, kdo je – njegov prevod je izšel pri založbi NoPress – napisal pri svojih 19 letih, v njem pa spremljamo štiri najstnike, antijunake, in njihovo odraščanja in spopadanje z ulicami v Oslu. Ni jim lahko: droge, nasilje, smrt v družini, smrt med prijatelji, nestabilni družinski odnosi. Knjiga bralca in bralko čustveno močno pretrese, a hkrati gane do solz s humornimi vložki in na trenutke nepričakovano nežnostjo. O težkem življenju v Oslu – številni ljudje imajo sicer Skandinavijo za zgled urejen družbe – piše Norvežan s hrvaškimi koreninami Oliver Lovrenski v svojem prvencu Brat, če mi nismo družina, kdo je založbe NoPress. Prevedel ga je Jaka Smerkolj Simoneti. Z njim se je za oddajo Sobotno branje pogovarjala Tina Lamovšek.

Do zdaj najbolj osebna in avtobiografska knjiga Irene Štáudohar Globoko v gozdu: o divjem in intimnem založbe UMco naravo, mitologijo, umetnost, znanost in zgodbe drugih ljudi prepleta s svojimi spomini ter lastno izkušnjo postavlja v širši kulturni in zgodovinski kontekst. Rezultat je zbirka 14 esejev, ki je bila letos tudi nominirana za Rožančevo nagrado. Tina Lamovšek jo predstavlja v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Prvi

Jean-Baptiste Andrea v romanu Čuvar njene skrivnosti, ki je izšel pri Založbi Mladinska knjiga, pripoveduje zgodbo o ostarelem kiparju Michelangelu »Mimu« Vitalianiju, ki se v opatiji Sacra di San Michele na razgledni vzpetini, kamor se je zatekel pred 40 leti, v zadnjih urah spominja svojega nenavadnega, revnega in bogatega, slavnega in pozabljenega življenja. Preden se poslovi od tega sveta, je pripravljen izdati tudi strogo varovano skrivnost, zavito v nerazložljivo mističen kip, zaklenjen v temo, nedaleč od njegove celice. V središču zgodbe je njegovo vseživljenjsko prijateljstvo z Violo Orsini, svobodomiselno, nadvse ostroumno in prodorno plemkinjo, ki ga kljub družbenim razlikam in njegovi pritlikavosti ves čas podpira ter spodbuja pri uresničevanju njegovih sanj. Iz knjižnice tihotapi knjige in mu jih na skrivaj prinaša, on pa ji kot človek z izjemnim talentom vrača s svojimi dih jemajočimi umetninami. Njuni burni življenji, prepleteni z zaobljubami, v lepoti brezmejne, divje in nepredvidljive narave prežemata ustvarjalna strast in raziskovalni duh. Zloba, ljubosumje, družinske spletke in politični pretresi v Italiji v prvi polovici 20. stoletja, tudi obdobje fašizma, ju nemalokrat oddaljijo, potisnejo v agonijo in trpljenje. Gre za monumentalen, nadvse presunljiv roman francoskega pisatelja, scenarista in režiserja, ki je leta 2023 zanj prejel Goncourtovo nagrado in po katerem nastaja tudi film. Delo je mojstrsko prevedla Janina Kos.

V južnokorejskem mestu Sokčo, nedaleč od najbolj zastražene meje na svetu, mlado dekle, ki dela v nekoliko razpadajočem hotelu, spozna francoskega striparja, ki išče navdih za svojo naslednjo zgodbo.Zima v Sokču je prvenec francosko-švicarsko-korejske pisateljice Elise Shua Dusapin, ki je do zdaj izdala že štiri romane. A že s prvim, ki je v francoščini izšel pred desetimi leti, je pritegnila veliko pozornosti in pohval kritikov. V romanu skozi precizen in izčiščen jezik izriše dileme, ki spremljajo odraščanje in iskanje sebe ter soočanje z lastnimi pričakovanji in pričakovanji drugih.Roman je v prevodu Suzane Koncut izšel pri založbi Goga.

Letos obeležujemo 30- letnico zgodovinskega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, papeža, ki se je poglobljeno ukvarjal s teologijo telesa. Med letoma 1979 in 1984 je svoje splošne avdience posvetil prav razlagi »teologije telesa«, v kateri je obravnaval vprašanja moškosti in ženskosti, medsebojnih odnosov in spolnosti. Danes mnogi v njej odkrivajo dragocena in presenetljiva sporočila, ki kažejo pot h globljemu razumevanju ljubezni, telesnosti in spolnosti. Ker je papeževa misel precej zahtevna, jo je Christopher West, ameriški predavatelj in pisec številnih knjig o teologiji telesa in tudi odličen poznavalec nauka Janeza Pavla II. na tem področju, v knjigi Teologija telesa za začetnike predstavil oziroma nas vanjo uvedel na razumljiv, živahen in privlačen način. Tokrat torej predstavljamo knjigo Teologija telesa za začetnike, ki je bila več let razprodana, letos pa so jo pri založbi Družina ponovno izdali oziroma ponatisnili. Knjigo je prevedla Ana Vogrinčič, uredil jo je Marjan Pogačnik, jezikovno pregledala Marija Bratina, naslovnico pa je oblikovala Nuša Gabrijel. O vsebini knjige se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z Lucijo Szydelko, mentorico prostovoljcem pri Katoliški mladini, ki je Christopherja Westa, ki je v juniju tudi obiskal Slovenijo in predaval na razprodanem dogodku Izvir v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani, z možem tudi spremljala. V oddaji lahko prisuhnete tudi odlomku iz knjige - Čistost ni puritanstvo.

V tokratnem izboru knjig za oddajo Sobotno branje se odpravljamo na pot, in sicer spremljamo prigode, ki se v kratkem časovnem dogodku zgodijo glasbenikom. A ne katerim koli. Marko Radmilovič, ki je več desetletij bil novinar naše Dokumentarno-feljtonske redakcije, v najnovejši knjigi Goveja turneja, ki je izšla pri založbi Pivec, predstavlja tribute band Ansamblov bratov Avsenik. Če vam naštejemo nekaj ključnikov iz knjige – korona, Rolling Stones, dunajski Musikverein, Pastirček - vam povemo veliko, a hkrati nič. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Radio Prvi