SBC aktualno

Kaj kriza v Nemčiji pomeni za slovenska podjetja?»Težko verjetno je, da bo nemška avtomobilska industrija še kdaj proizvajala toliko avtomobilov kot pred leti.« Tako Janko Koprivec, čigar podjetje Siliko dobavlja dele trem največjim nemškim proizvajalcem avtomobilov.Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico. Nemčija pa je bolna že desetletje: gospodarsko, družbeno in po deželnih volitvah na vzhodu tudi politično. V studiu SBC smo jo pogledali iz treh smeri: iz tovarne, ki dela za nemško avtoindustrijo, z očmi človeka, ki je v Nemčiji odraščal, in iz širšega strateškega pogleda. Na koncu smo se vrnili domov: kaj slovensko gospodarstvo potrebuje od države.Kaj boš slišal:• zakaj v avtu s 15.000 sestavnimi deli šteje vsak košček, tudi slovenski• zakaj novih projektov ni, obstoječi pa se zamikajo za tri mesece do pol leta• zakaj se v Nemčiji vsi strinjajo, da so reforme potrebne, nihče pa ne pove, kako jih izpeljati• zakaj Nemčija ne zažene jedrskih elektrarn nazaj in zakaj se spet oborožuje• zakaj je elektrika pri nas tako draga in zakaj je birokracija »še vedno ista kot v Jugoslaviji«Poglavja:0:00 Napovednik0:33 Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico1:33 Gostje: Koprivec, Jekić, Kračun2:47 Leto po Merzu: avtoindustrija še vedno v krizi5:10 15.000 delov, en avto: vloga dobavitelja5:51 Zakaj Nemčija drsi v desno7:26 Kitajski električni avtomobili in japonska lekcija12:00 Konec nemškega ponosa: kriza, ki traja desetletje14:03 Paradoks: vsi hočejo reforme, nihče ne pove, kako15:51 Energetska past: ruski plin in zaprte jedrske elektrarne18:48 Je AfD alternativa in koliko moči ima Merz?21:36 Digitalna revolucija in stare ideologije23:58 Kako se podjetje prilagaja: slediti kupcu28:39 AfD, migracije in nemška tesnoba32:39 Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo35:21 Birokracija: »Vse je še isto kot v Jugoslaviji«39:19 Nova nemška smer: oboroževanje44:56 Orožarski posli: »Vse, kar je ubojnega, nas ni zraven«45:58 German Angst in jedrska energija48:57 Zakaj je elektrika pri nas tako draga54:15 Delovna sila in integracija migrantov58:53 Kaj nas čaka v naslednjem letuGostje: Janko Koprivec, ustanovitelj in lastnik podjetja Siliko · Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose FDV · Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR)Voditelj: Gregor TrebušakVsebina odraža mnenja gostov in ni finančni nasvet.Naroči se in pusti oceno na Spotifyju, da nas najde več poslušalcev.YouTube: https://youtu.be/ZL0Ehr3F2HcISR, Inštitut za strateške rešitve: https://isr.siSBC, Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si

Slovenija je kot šesta država v Evropi Teslinemu sistemu samovozeče vožnje dovolilaslovenske ceste. Tehnično gre za stopnjo dva, kar pomeni, da odgovornost in zavarovanjeostaneta pri vozniku — in prav to je izhodišče pogovora.Gostje:• Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet (Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko)• Marko Femc, lastnik Plan-net Solar, uvoznik kitajskih električnih vozil in robotov• Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti in urednik oddaje AvtomobilnostTeme: kako je homologacija potekala prek Nizozemske, kdo odgovarja ob nesreči, kam gredopodatki, ki jih vozila zbirajo po slovenskih cestah, zakaj so tri zaprosila za testiranjerobotaksijev ostala brez odgovora, konec subvencij za električna vozila in kaj ministrstvoobljublja do konca mandata.Med podatki: 25 milijonov evrov subvencij je bilo počrpanih zelo hitro; povprečno slovenskovozilo je staro 12 let; avtomobilov imamo 1,2 milijona na 2 milijona prebivalcev; Volkswagendo leta 2030 napoveduje 100.000 manj zaposlenih.Pogovor ni pravni ali finančni nasvet.SBC — Klub slovenskih podjetnikovhttps://sbc.si

»Sam AI ne ve, ali je haluciniral ali ne. On da odgovor — in vsak odgovor je za AI isti.« V zadnji epizodi serije s partnerjem T2 razčistimo, kaj umetna inteligenca danes že zmore za podjetja in kje so pasti, o katerih se premalo govori.V 3., zadnjem delu serije s partnerjem T2 gostimo Lea Štimca, razvijalca T2-jevega pogovornega bota Titina, ki je izkušnje s podpore uporabnikom prenesel v AI asistenta, in Smaila Jušiča, mentorja v T2-jevem varnostno-operativnem centru (SOC), ki vodi ekipo varnostnih analitikov prve stopnje.Kaj boste slišali:– zakaj je obisk StackOverflowa padel za 99 % in kaj to pove o tem, kako AI spreminja delo– kako so pri T2 zgradili chatbota Titino in halucinacije skoraj izničili (zadnja je bila pred meseci)– zakaj ljudje v javne chate nalagajo račune in dobavnice — in zakaj je to največja varnostna napaka podjetij– kako so uporabniki zlorabili McDonald'sov chatbot za svoje zasebne namene– kako si je Smail 28 dni po prvi namestitvi ChatGPT zgradil aplikacijo za svojo digitalizirano glasbeno zbirko– zakaj najboljši LLM model ne obstaja in kako izbrati pravega za svoj problemČe v podjetju uvajate AI — to je epizoda, po kateri boste vedeli, kje začeti in česa ne narediti.Ključni trenutki:(0:00) Uvod: tretjič s T2 — tokrat umetna inteligenca(1:02) Kdo sta gosta: Leo Štimac in Smail Jušič(2:30) Kako hitro raste AI(5:02) Milijoni aplikacij, narejenih z AI(6:09) StackOverflow: obisk padel za 99 %(8:44) Bo AI kdaj imel idejo?(11:20) Titina — T2-jev AI asistent(19:35) Halucinacije: kako so jih skoraj izničili(22:55) Največja napaka: poslovni podatki v javnih chatih(27:16) Kako so zlorabili McDonald'sov chatbot(30:07) AI za javno upravo(36:30) Smail si je z AI naredil svoj »Spotify«(41:53) So aplikacije na App Storu sploh varne?(45:39) AI kot »force multiplier« — in kaj s starejšimi(50:55) Kdo bo čez 50 let znal delati z rokami?(52:29) Zaključek serijeGosta: Leo Štimac (razvijalec pogovornega bota Titina, T2) in Smail Jušič (mentor v Security Operations Centru, T2)S to epizodo zaključujemo serijo SBC × T2 o kibernetski varnosti. Spremljajte SBC podkast — nove epizode z gosti iz slovenskega podjetništva prihajajo naprej.Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.siT2 za podjetja: https://www.poslovni.t-2.net/

Leta 2003 so rekli, da je bilo tisto poletje takšno, kakršno pride enkrat na 500 let. Po 23 letih smo dobili hujše.V tej epizodi se s tremi strokovnjaki pogovarjamo o tem, koliko nas vročina dejansko stane — ne v stopinjah, ampak v evrih. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj navaja oceno Evropske okoljske agencije, da en povprečen vročinski val državo stane med 10 in 120 milijoni evrov, Slovenija pa jih ima približno pet na leto. Do sredine stoletja gre po najbolj pesimistični oceni za pet do šest odstotkov BDP. Profesorica Metka Hudina z Biotehniške fakultete opisuje, kaj so letošnje temperature naredile v nasadih, direktor proizvodnje v HSE Matjaž Eberlinc pa, kako je videti energetika, ko reke padejo na tretjino običajnega pretoka.Kaj boš slišal:• Zakaj so bile prejšnje suše regionalne, letos pa je sušna cela Slovenija• Kako je Soča z običajnih 45 kubikov na sekundo padla na 15 in kaj to pomeni za proizvodnjo elektrike• Zakaj sta 40,2 in 40,65 stopinje v nasadu meja, ki je lani še ni bilo• Koliko slovenskih nasadov je namakanih in zakaj namakalnega sistema ni mogoče postaviti čez noč• Kje je meja prilagajanja — beneške pregrade branijo 40 centimetrov dviga morja, čez to inženirske rešitve ni• Zakaj klimatologinja pravi, da poslovni svet te stroške podcenjujeGostje:dr. Lučka Kajfež Bogataj — klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti UL, članica IPCCprof. dr. Metka Hudina — Biotehniška fakulteta UL, sadjarstvodr. Matjaž Eberlinc — izvršni direktor sektorja proizvodnje, HSEPoglavja:0:00 Napovednik: enkrat na 500 let0:55 Uvod: 60.000 smrti, o katerih ne govorimo3:50 Polja: koruze praktično ni5:11 Zakaj je letos huje kot v prejšnjih sušah7:21 Reke padajo: Soča 15 namesto 45 kubikov10:21 Kaj vročina stane gospodarstvo14:21 Energetika se prilagaja — tudi jedrska22:24 Cene hrane in slovenska samooskrba24:28 Namakanje: le 11 % nasadov26:59 Meje prilagajanja: primer Benetk35:38 Gozd: iz ponora ogljika v vir40:01 Mesta, drevesa in urbana vročina45:39 Veter, sonce in Spodnja Sava55:09 Prva prioriteta: hrana ali energija56:28 Zaključek: prej pomeni cenejeNaročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.YouTube verzija: [YT_LINK]Več o SBC: https://sbc.si

»Mi smo dovolj majhni, nezanimivi, nas se nihče ne bo dotaknil.« Tako razmišlja večina slovenskih podjetij — dokler ne pride napad. Po besedah Lucije Starc si nekih 80 % malih in srednje velikih podjetij po kibernetskem napadu nikoli do konca ne opomore.V tej epizodi SBC podkasta (2. del serije s partnerjem T2) gostimo:• Lucijo Starc — prodajna inženirka za kibernetsko varnost, T-2• Iztoka Gorjanca — vodja enote v oddelku za prodajo poslovnim uporabnikom, T-2Skupaj razčistimo:– zakaj napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno– kako napadalci tudi 200 dni tiho spremljajo vašo e-pošto, nato pa pošljejo identičen račun z drugim TRR– kaj sta NIS2 in DORA spremenili pri odgovornosti direktorjev– kaj je DDoS napad, razložen s poštarjem in tovornjaki pošte– zakaj je AI phishing maile naredil skoraj neprepoznavne in kaj lahko naredi vsak zaposleniČe vodiš podjetje — to je epizoda, po kateri boš drugače pogledal na svojo e-pošto.🕒 POMEMBNI TRENUTKI0:00 Napad ni več vprašanje »ali«, ampak »kdaj«2:14 Od diplomirane babice do SOC analitičarke6:53 Koliko podjetja vedo, kaj jim preti (NIS2, DORA)11:22 80 % podjetij si po napadu nikoli ne opomore15:23 Pogovor pred incidentom — in po njem17:58 Varnostna higiena: gesla in e-pošta19:46 AI je phishing naredil skoraj neprepoznaven21:04 DDoS po domače: poštar s tovornjaki pošte27:25 Najbolj zahrbten napad: enak račun, drug TRR30:06 Napadalci vas opazujejo tudi 200 dni32:26 Svetovalka, ne prodajalka: dan na terenu38:41 Največja naložba so ljudje42:42 Kaj plaši tiste, ki nas branijo45:45 Napoved: tretja epizoda o umetni inteligenci📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI• T2 — slovenski telekomunikacijski operater, partner serije; ponuja celovite rešitve kibernetske varnosti za podjetja• SOC (varnostno-operativni center) — ekipa analitikov, ki 24/7 spremlja varnostne dogodke in se odziva na anomalije• NIS2 in DORA — evropska zakonodaja, ki od podjetij zahteva višjo kibernetsko odpornost in odgovornost vodstva• DDoS napad — napad onemogočanja: strežnik zasujejo z zahtevami, da ne more več odgovarjati legitimnim• EPDR/XDR — napredna zaščita končnih naprav, ki zazna vdor in nenavadno odtekanje podatkov• CISO — chief information security officer, delovno mesto, ki ga je v podjetja prinesla direktiva NIS2❓ POGOSTA VPRAŠANJAAli so mala podjetja res tarča hekerjev?Da. Po besedah Iztoka Gorjanca napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno — zato so mala in srednja podjetja pogosto najbolj izpostavljena.Kako poteka prevara z lažnim računom?Napadalec vdre v e-poštni predal (pogosto računovodstva), mesece tiho spremlja komunikacijo, nato pa v naslednjem obračunskem obdobju pošlje identičen račun, na katerem je spremenjen samo TRR.Kaj je minimalna zaščita za podjetje?Napredna zaščita delovnih postaj, požarna pregrada in DDoS zaščita — po Iztokovih besedah s tem naredite več kot večina slovenskih podjetij. Temeljna higiena so še močna gesla, MFA in izobraženi zaposleni.Kaj je DDoS napad?Napad onemogočanja: iz vsega sveta prihajajo zahteve, dokler strežnik ne more več odgovarjati legitimnim strankam — spletna trgovina ali celotna komunikacija podjetja se ustavi.Kaj prinaša NIS2?Višje zahteve po kibernetski odpornosti, odgovornost vodstva (ne le IT-ja), obvezno poročanje resnejših incidentov in nova delovna mesta, kot je CISO.🔗 KORISTNE POVEZAVE• SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si• T2: https://www.poslovni.t-2.net/• YouTube verzija: https://youtu.be/msZhMFpuMog👉 NASLEDNJA EPIZODAV tretji, zadnji epizodi serije: umetna inteligenca — kakšne priložnosti in tveganja prinaša podjetjem in vsakomur od nas.Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev. 🔔

Napadalec je lahko v vašem omrežju 300–400 dni, ne da bi ga kdorkoli opazil. Ukradene podatke pa danes napadalci celo naložijo v ChatGPT in ga vprašajo, kako naj izsiljujejo žrtev.V prvi epizodi serije treh podkastov, ki jih pripravljamo v sodelovanju s partnerjem T2, gostimo:• Benjamina Lazarja — varnostni analitik I. stopnje, SOC T-2• Urbana Garbajsa — raziskovalec kibernetske varnosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v LjubljaniSkupaj razčistimo:– zakaj okrog 95 % vseh varnostnih primerov rešijo že analitiki prve stopnje– kako napadalci danes delujejo kot organiziran ekosistem: eni z AI iščejo ranljivosti, drugi jih kupijo na temnem spletu, tretji kradejo podatke– kaj se zgodi v SOC, ko ob treh zjutraj poči alarm zaradi prijave iz tujine– kako ukradeni sejni piškotki obidejo celo dvofaktorsko avtentikacijo– zakaj umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila človeka za zaslonomPoslušajte do konca — v glavo napadalca se zares splača pogledati, preden pogleda on v vašo.🕒 POGLAVJA(0:00) Uvod: kaj se dogaja, ko gremo spat?(1:10) Gosta: Benjamin Lazar in Urban Garbajs(3:55) Pot v poklic varnostnega analitika(9:03) AI odkriva ranljivosti z noro hitrostjo(14:27) Delovni dan v SOC: 24/7, tudi prazniki in alarmi(16:58) Trije nivoji analitikov in forenzika(23:56) Napadalci kot organiziran ekosistem(27:28) Scenarij: sumljiva prijava ob treh zjutraj(32:19) V glavi napadalca(37:33) Bitka za kadre: zakaj jih je premalo(40:53) Dvoboj dveh inteligenc: AI v obrambi(43:33) Bo te bitke kdaj konec?📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI• T2 — telekomunikacijski operater z lastnim varnostno operativnim centrom (SOC), ki 24/7 varuje poslovne stranke.• SOC (varnostno operativni center) — skupek ljudi, tehnologije in procesov za neprekinjen nadzor varnosti.• SIEM — platforma, v katero se stekajo dnevniški dogodki celotnega IT-omrežja; »srce« delovanja SOC.• SI-CERT — nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost; s SOC-om sodelujeta skoraj dnevno.• URSIV — Urad Vlade RS za informacijsko varnost.• ZInfV-1 — zakon, po katerem morajo zavezanci obvezno prijavljati incidente.• Kibernetsko vadbišče — varno simulirano okolje, v katerem študentje in zaposleni vadijo obrambo in napad.• Fakulteta za varnostne vede — smer informacijska varnost, kjer je študiral Benjamin Lazar.❓ POGOSTA VPRAŠANJAKaj je varnostno operativni center (SOC)?SOC je skupek ljudi, tehnologije in procesov, ki 24 ur na dan spremlja dogajanje v omrežjih in ustavlja kibernetske napade, preden nastane škoda.Kako dolgo je lahko napadalec v sistemu neodkrit?Po izkušnjah gostov tudi 300–400 dni ali več let — sodobni sistemi ne pomagajo, če napadalec zna ostati neopazen.Ali lahko umetna inteligenca nadomesti varnostne analitike?Ne. AI pospeši ponavljajoče se procese in analize, končno odločitev o ukrepu pa vedno sprejme človek.Kaj naredi podjetje, ki nima svojega SOC?Najame storitev neprekinjenega nadzora — zunanjo ekipo, ki 24/7 spremlja njegove sisteme in ukrepa ob incidentih.Ali je prijava kibernetskega incidenta obvezna?Za zavezance po ZInfV-1 je obvezna, za vse ostale pa priporočljiva — prijave omogočajo spremljanje aktualnih groženj.👉 NASLEDNJA EPIZODAV drugi epizodi zapustimo nadzorni center in gremo na teren: kako potekajo varnostni projekti pri naročnikih — od analize do implementacije rešitev.Če vam je bila epizoda v pomoč, pustite oceno na Spotify in jo delite naprej.Sledite SBC podkastu, da ne zamudite novih epizod.Video verzija epizode na YouTubu: https://youtu.be/XoHMGd9fJWI

Sledi SBC podkastu 🔔 — pritisni Follow gumb, da ti naslednja epizoda samodejno pristane v knjižnici.Vsak dan je v Sloveniji na bolniški vsaj 56.000 ljudi. To je 6 % aktivnega prebivalstva. Slovenijo bolniška odsotnost stane več kot 1,2 milijarde evrov letno.K temu dodajmo podatek, da je na delovnem mestu res zavzetih le 18 % zaposlenih.To pomeni: v povprečnem podjetju s sto zaposlenimi šest ljudi vsak dan manjka, ostalih osemdeset pa, kot v pogovoru pove Andrej Klančar, "dela higienski minimum".Kdo nosi posledico? Vsi — gospodarstvo, lastniki, zdravstvo, družine zaposlenih.Kaj boste odnesli iz te epizode:🔹 Zakaj direktor zaposlene aktivno SPODBUJA na bolniško — in zakaj se to dolgoročno splača🔹 Konkreten model: vse, kar dobi zaposleni pri Klančarju — prosti dan za rojstni dan, delitev dobička, 10 % vsakega teambuildinga v dobrodelnost, šport, izobraževanja izven panoge🔹 Cena vs vrednost: koliko investicija na zaposlenega prinese v krajših bolniških in večji lojalnosti🔹 Zakaj se je decembra 2025 ob napovedi nadzora bolniška v Sloveniji čez noč zmanjšala za 20 %V studiu SBC podkasta gostimo dva, ki ta problem dnevno rešujeta:→ ANDREJ KLANČAR, lastnik in direktor podjetja Klančar Žerjavi (43 zaposlenih, ~150 žerjavov, več kot 200 projektov letno) — človek, ki je iz gradbeništva naredil panogo, v katero ljudje stojijo v vrsti za zaposlitev.→ META SKOK, pooblaščenka uprave Zavarovalnice Triglav, ki gradi javno-zasebno mrežo, ki zaposlenim omogoča dostop do specialista v dveh dneh namesto v dveh mesecih.— POGLAVJA —0:00 Uvod: zakaj je zdravje zaposlenih največja poslovna številka0:30 Slovenske številke: 1,2 milijarde EUR in 56.000 ljudi vsak dan2:43 Klančar Žerjavi: 43 ljudi, 150 žerjavov, 200+ projektov3:48 Past slovenskega trga dela: le 17 % zaposlenih je res zavzetih4:55 Kako naredil žerjave (in gradbeništvo) seksi10:07 "Spodbujamo ljudi na bolniško" — paradoks, ki firmo rešuje13:08 Klančar + Triglav: kako se je začelo leta 202017:29 Zaradi česa Slovenci najpogosteje obolijo21:24 Vodenje firme kot dober avto: rdeči vs zeleni obrati28:42 Novinarjev vpogled v javno zdravstvo — kako gre lahko hitreje32:25 Vse, kar dobi zaposleni: frajdan, delitev dobička, 10 % za dobrodelnost, šport44:59 Bolniška –20 % v enem mesecu in zakaj družina spada v paket— OMENJENO —Klančar Žerjavi: https://klancar-zerjavi.siZavarovalnica Triglav: https://www.triglav.siSBC – Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si— SBC PODKAST —SBC podkast je oddaja Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer voditelj Gregor gosti najuspešnejše slovenske podjetnice in podjetnike. Iščemo praktične rešitve, ki delujejo v slovenskem gospodarskem okolju — ne ideoloških razprav.POGLEJ EPIZODO TUDI NA VIDEO:YouTube: https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub— OPOZORILO —Ta epizoda vsebuje splošne informacije o zdravstvenih zavarovanjih in dobri praksi v podjetjih. Ne predstavlja zdravniškega, pravnega ali finančnega nasveta. Za konkretne odločitve o zavarovanju in zdravju se posvetujte z ustreznimi strokovnjaki.Ključne teme: absentizem, bolniška odsotnost, zdravje zaposlenih, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Klančar Žerjavi, Zavarovalnica Triglav, kadri, gradbeništvo, mentalno zdravje, prezentizem.

Je delo danes še vrednota? Kaj ljudi najbolj motivira, da pridejo na delovno mesto? Govora je o plačah, davčni obremenitvi, delu od doma, iskanju kadrov ter razlik med mlajšimi in starejšimi generacijami. Pogovor se dotakne tudi dodane vrednosti, odgovornosti države in vprašanja, kako zgraditi okolje, v katerem zaposleni ne ostanejo le zaradi plače. Gre za zelo aktualen razmislek o prihodnosti dela v Sloveniji.Oglej si epizodo do konca in se naroči na kanal za še več podjetnih pogovorov.00:00 Intro: Je delo še vrednota danes?00:30 Zakaj ljudje sploh še delamo? (temeljna motivacija)06:10 Plače, davki in realnost slovenskega trga dela14:20 Delo od doma vs. pisarna — kaj dejansko deluje22:40 Največji problem: kje najti prave ljudi31:00 Mladi vs. starejši: konflikt ali priložnost?39:10 Dodana vrednost in zakaj brez nje ni višjih plač47:30 “Instant generacija” in nova pričakovanja zaposlenih55:40 Kaj ljudi danes res zadrži v podjetju01:02:10 Kaj mora država spremeniti za prihodnost dela#delo #podjetnistvo #zaposlovanje #motivacija #mladi #podcastslovenija #SBC #workethic #leadership #futureofwork #businessslovenia #employerbranding

Vojna za zaposlenePred 1. majem smo. Praznikom dela. Praznikom delavstva. In številke kažejo neverjetno razliko kot pred desetletjem. Število rojstev v Sloveniji je na najnižji točki, število zaposlenih iz tujine rekordno visoko, število brezposelnih najnižje v zgodovino. V marsikaterem poklicu se bijejo prave "vojne" za dobre kadre. V tem podcastu govorimo o stanju na trgu dela in zakaj prihaja do razkoraka med delodajalci in iskalci zaposlitve. Dotaknili smo se tudi največjih napak pri zaposlovanju, pričakovanj glede plače in pogojev ter kako podjetja lahko pritegnejo in zadržijo prave kadre. Poseben poudarek smo dali tudi mlajšim generacijam in njihovemu pogledu na delo. Če vas zanima, kako razmišljajo delodajalci in kaj dejansko iščejo zaposleni, potem boste v pogovoru zagotovo našli veliko zanimivih razmišljanj.

Dr. Tomaž Zwitter je sogovornik, ki si ga lahko samo želiš. Je hudomušen, zvedav, a izjemno strokovno podkovan. Če je vesolje neskončno, se zdi, da je lahko takšen tudi pogovor z dr. Zwittrom. Ne zmanjka vprašanj in sploh ne njegovih zanimivih odgovorov.Četudi razlaga nekaj tako kompleksnega, kot je vesolje, to pove na vsem razumljiv način. In če kje obupuje, se zdi, da le nad človeško neumnostjo.Kaj pomeni za človeštvo zadnji dosežek, let okoli Lune? Zakaj smo morali na ta podvig, ki je v resnici ponovitev, čakati tako dolgo? Zakaj tega ni mogoče enostavno ponoviti?Kako veliko vlogo so imeli pri tem poletu in projektu Artemis II Slovenija, slovensko znanje in delo trboveljskega Dewesofta?Kaj pa Mars in pot v neznano? Kam nas bodo odpeljali vesoljska tekma, sodelovanje in zvedavost?Uživajte v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom. Mi smo!📌 YouTube Chapters00:00 Kratek intro (highlighti epizode)00:25 Uvod in predstavitev teme09:04 Kako ljudje pridejo v stroko18:08 Realnost kariere in izzivi27:13 Zanimivi primeri iz prakse36:17 Ključni trenutki in preobrati45:21 Pogled v prihodnost54:26 Osebne izkušnje in lekcije01:03:30 Zaključne misli📌 Hashtags#podkast #slovenija #intervju #podjetnistvo #znanost #razvoj #mindset #business #podcastlife #entrepreneur #learning #growth