Ko redovnica zboli za rakom

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger. 

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal skozi Origenovo razlago Matejevega evangelija.  

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc. 

Dve leti pred smrtjo in sredi sporov z brati, je sv. Frančišek na gori La Verna Boga spraševal, ali je imelo njegovo življenje smisel ali ne. V odgovor je prejel stigme ali Kristusove rane. Takrat je spoznal, da je ljubezen povezana s trpljenjem odpovedi. Minorit in dober poznavalec frančiškovske tradicije, p. Danilo Holc nam je odstiral globok duhovni pomen teh tednov, ki jih je Frančišek preživel na gori, saj ga je Bog sam nanje pripravljal že od spreobrnjenja naprej.

Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob  spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.