Poslovni nasveti

Vodenje podjetja v času nepredvidljivih tržnih sprememb pred vodje postavlja preizkušnje, ki presegajo klasične poslovne modele. Gostja epizode je Mateja Lavrič, izvršna direktorica družbe RRC ter nekdanja vodja v korporativnem in start-up okolju podjetja Kolektor.Skozi svojo bogato karierno pot od logistike in tveganega kapitala do vodenja tehnološkega podjetja se je spopadla z izzivi, ki so zahtevali izjemno vodstveno odpornost in osebno moč.Ko se je podjetje Qlector soočilo z nenadnim odhodom skoraj celotne inženirske ekipe in vodstva razvoja, se je postavilo vprašanje preživetja. Kako v trenutku popolnega razpada temeljev ohraniti mirno glavo, sestaviti novo ekipo vrhunskih strokovnjakov iz vodilnih slovenskih podjetij ter izpolniti obveznosti do strank in investitorjev?Mateja Lavrič odkrito spregovori o soočanju s kriznimi razmerami, notranjimi dvomi in surovo resničnostjo osamljenosti na vodstvenem položaju. Pogovor se dotakne tudi neizogibne odločitve o zapiranju podjetja ob ohlajanju avtomobilske industrije ter pomena kriznega komuniciranja.Iskrena izpoved ponuja dragocene lekcije o odpuščanju zaposlenih z dostojanstvom in spoštovanjem, o pomenu ohranitve mirne vesti ter o sistemskih ovirah slovenske birokracije in davčne zakonodaje.

Nekdanje avtokratsko vodenje z distance ne deluje več, danes so potrebni povsem drugačni pristopi, pravi pionir športne psihologije v Sloveniji dr. Matej Tušak, ki svoja znanja že vrsto let učinkovito prenaša tudi v poslovna okolja. V podkastu se loteva vprašanja, kaj posameznikom in organizacijam omogoča učinkovito delovanje pod pritiskom. Skozi primer razvoja Gorana Dragića ponazori, da se vodstvene kompetence ne zgodijo čez noč, ampak zahtevajo leta nabiranja izkušenj in učenja ob drugih vodjih.

Nihanje cen goriv, zaostrene razmere na energetskih trgih in pritisk kitajske konkurence postavljajo evropsko in slovensko gospodarstvo pred resne preizkušnje.V podkastu s profesorjem mednarodne ekonomije dr. Jožetom P. Damjanom in z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem govorimo o ozadju cen nafte in plina, o tveganjih trgovinske vojne s Kitajsko ter o vplivu tehnološke »hladne vojne«. Sogovornika razpravljata o razlogih za visoke marže rafinerij in rast cen dizla, o pričakovanjih ter o ranljivosti Slovenije in Evrope.Osrednji del pogovora je posvečen pritisku kitajske konkurence na evropsko predelovalno in avtomobilsko industrijo. Analitika opozarjata na nevarnost povračilnih ukrepov ob uvedbi carin ter izpostavljata skoraj popolno odvisnost Evrope od uvoza kitajskih redkih zemelj in magnetov. Težave pa prihajajo tudi z druge strani, predvsem zaradi tehnološke odvisnosti od ZDA.Med drugim boste slišali:- Zakaj pomanjkanje rafinacijskih kapacitet in voznine tankerjev zvišujejo cene dizla kljub nihanju cen surove nafte.- Zakaj je odsotnost lastnih plinskih skladišč v Sloveniji tveganje ob morebitnih prekinitvah dobav.- Kako 90- do 95-odstotna odvisnost Evrope od kitajskih redkih zemelj postavlja pod vprašaj učinkovitost trgovinskih carin.- Koliko električne energije porabijo podatkovni centri za umetno inteligenco in zakaj to krepi potrebo po stabilnih virih.- Kateri dejavniki so poganjali rast slovenskega BDP v drugem četrtletju ter kje se skrivajo kratkoročni učinki spodbud.

Kako daleč smo od trenutka, ko bodo brezpilotna letala opravljala dostave namesto tovornjakov, vzletala in pristajala pa bodo navpično in kjerkoli? V resnici je ta trenutek že tukaj! O razvoju, ki prehiteva futuristične filme, smo se v podkastu GZS Poslovni nasveti pogovarjali z dr. Tinetom Tomažičem, tehničnim direktor skupine Pipistrel, kjer so razvili vertikalno vzletajoče letalo NUUVA V300 in za to od Gospodarske zbornice prejeli Zlato priznanje za inovacije.V pogovoru iščemo odgovore na vprašanja o varnosti oddaljenega upravljanja letal, o vlogi umetne inteligence v pilotskih kabinah in o tem, kakšna miselnost je potrebna, da slovensko podjetje obdrži primat v globalni letalski inovativnosti.Med drugim boste slišali:Kako je z varnostjo, ko človek na tleh z miško hkrati nadzira po 30 letal?Varnostni protokoli in šifriranje: kako Pipistrel ščiti kodo in povezavo pred vdori?Zakaj v letalstvu pri ključnih odločitvah še vedno zaupamo človeku bolj kot umetni inteligenci?Vizija leta 2050: Smo pripravljeni na roje brezpilotnih letal nad našimi glavami?Kakšna miselnost je potrebna za veliko inovacijo in smo Slovenci v svetu inovacij predvsem sledilci?

Ste vedeli, da najbolj elitne specialne vojaške in policijske enote na svetu nosijo uniforme podjetja iz Komende? UNI&FORMA, ki pod blagovno znamko UF PRO razvija visokozmogljiva taktična oblačila za najzahtevnejše uporabnike, je leta 1997 začelo izdelovati predvsem uniforme za slovensko vojsko, policijo in carino. Danes se uvršča med tri najboljše ponudnike oblačil za ekstremne razmere na svetu, posluje v več kot 50 državah, letos pa je podjetje prejelo tudi priznanje Izvoznik leta 2026.V tokratni epizodi podkasta GZS Poslovni nasveti se z direktorjem podjetja UNI&FORMA Jožetom Kastelicem pogovarjamo o tem, kako so z znamko UF PRO postali velik globalni igralec.Med drugim boste slišali:- Zakaj so pri razvoju prvih taktičnih hlač zaposlenim v skladišču lepili nalepke na noge in merili krčenje mišic.- Zakaj vojaške enote po izbuhu vojne v Ukrajini na oblačilih nočejo imeti senzorjev ali elektronike.- Kako je predstavitvena pot z nahrbtnikom, polnim hlač, prinesla prvega in še danes največjega nemškega partnerja.- Zakaj so pri razvoju navadne kape uporabili kar 14 iteracij, preden so jo ponudili trgu.- Kakšne posledice je imel dvig cen za 20 % na ameriškem trgu zaradi uvedbe novih carin.

Kako iz majhnega slovenskega podjetja zgraditi globalnega igralca, ki sodeluje z agencijo NASA in deluje v več kot 70 državah? V novi epizodi podkasta Poslovni nasveti GZS gostimo Dušana Olaja, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja podjetja DUOL. V iskrenem pogovoru razkriva svojo 35-letno podjetniško pot – od prvega prestižnega projekta v Belorusiji do zahtevnega osemletnega procesa predaje vodenja naslednji generaciji.Spregovorili smo o neizprosni konkurenci Kitajske, geopolitičnih tveganjih na Bližnjem vzhodu in kritičnih točkah slovenskega poslovnega okolja. Olaj, ki je tudi vrhunski šahist in udeleženec maratonov Iron Man, pojasnjuje, zakaj v poslu ni prostora za blef in zakaj je ambicija ključna za preživetje. Pridružite se nam pri raziskovanju modrosti človeka, ki je premaknil meje mogočega.

V novi epizodi podkasta GZS Podkasti: Poslovni nasveti gostimo dr. Marka Pleška, fizika, podjetnika, soustanovitelja in direktorja visokotehnološkega podjetja Cosylab ter prejemnika naziva Slovenski podjetnik leta 2025.Cosylab s slovenskim znanjem sodeluje pri nekaterih najzahtevnejših znanstvenih, energetskih in medicinskih projektih na svetu. V pogovoru razkrivamo, kako je podjetje iz Slovenije prodrlo med vodilne igralce v tako zahtevnih nišah in kaj je bilo potrebno za njegov naslednji razvojni korak.Z Markom Pleškom se dotaknemo tehnologije, podjetništva in odločitev, ki oblikujejo prihodnost podjetij. Pogovor prinaša neposredne poglede na ambicioznost, odgovornost in vprašanje, kaj pravzaprav pomeni ustvarjati vrednost.Med drugim boste slišali:zakaj so lahko umetne meje večja ovira kot velikost države,kako nove tehnologije spreminjajo konkurenčnost podjetij,zakaj Slovenija potrebuje močnejšo mednarodno prepoznavnost,kaj se vodja nauči šele skozi napake,katere tri popotnice Mark Pleško namenja podjetnikom.

V novi epizodi podkasta Poslovni nasveti gostimo Aleša Ugovška, direktorja podjetja M Sora, prejemnika priznanja Mladi manager leta 2025 in nekdanjega sodelavca GZS.M Sora je podjetje s 75-letno tradicijo proizvodnje visokokakovostnih oken, a tokratni pogovor ni le o lesu, oknih ali poslovnih rezultatih. Je pogovor o tem, kaj pomeni voditi podjetje v panogi, kjer se prepletajo tradicija, tehnologija in zahtevne razmere, pa tudi o podjetju, kjer so lastniki tudi zaposleni.Z Alešem Ugovškom odpiramo tudi bolj osebno plat vodenja: kako sprejemati dolgoročne odločitve, graditi kulturo odgovornosti in prepoznati trenutke, ko tempo preseže mejo.Med drugim boste slišali:kako se M Sora prilagaja zahtevnim razmeram v gospodarstvukaj v praksi pomeni, da so zaposleni tudi solastniki podjetjakako digitalizacija in umetna inteligenca spreminjata proizvodnjozakaj sodobno vodenje zahteva več kot le formalno avtoritetokaj lahko vodje odnesejo iz izkušnje izgorelosti

Kaj v industriji loči povprečno rešitev od vrhunske? Pogosto prav majhne razlike v materialih, zlitinah, proizvodnih procesih in razvojnem znanju. Za temi razlikami pa stojijo leta razvoja, testiranj in sodelovanja med podjetji ter raziskovalnim okoljem.V novi epizodi podkasta Poslovni nasveti govorimo o tem, kako inovacije v gospodarstvu nastajajo v praksi - od prvih idej in organizacije razvojnega dela v podjetju do sodelovanja z raziskovalnimi institucijami, povezovanja v razvojna partnerstva ter dostopa do podpor in financiranja.Tokratna gosta sta:- dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja v podjetju Impol in predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije, ter- Željka Kelkedi, vodja področja raziskav, razvoja in inovacij na Gospodarski zbornici Slovenije.Med drugim boste slišali:kako podjetje prepozna idejo z resničnim razvojnim potencialom,kako pomembna sta sodelovanje z raziskovalci in dostop do ustrezne infrastrukture,kakšno vlogo imajo razvojna partnerstva in industrijski inovacijski ekosistemi,katere oblike podpore in financiranja so podjetjem na voljo,zakaj so tudi neuspehi pomemben del inovacijskega procesa.

Banke niso samo “ponudniki storitev”. V državi, kot je Slovenija, kjer je kapitalski trg razmeroma omejen in je gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno, so banke pogosto ključni motor financiranja rasti, inovacij in internacionalizacije. Zato je vprašanje, kako stabilen, konkurenčen in razvojno naravnan je bančni sistem, tesno povezano s tem, kako hitro in samozavestno se lahko podjetja prilagajajo spremembam v svetu.Tokratni gost je András Hámori, predsednik uprave OTP banka za Slovenijo, ki ima bogate mednarodne izkušnje in zato Slovenijo vidi tudi z drugega zornega kota. Pogovarjamo se o podpori bank gospodarstva: kako vidi OTP banko po združitvi, kako razvite so bančne storitve v Sloveniji, kako dobro podpirajo slovenska podjetja ter katere so najpogostejše napake podjetij, ko pridejo na banko po finančno podporo. V pogovoru pa spregovorimo tudi o stanju v svetu in Sloveniji:katera tveganja finančnika danes najbolj skrbijo v trenutnih hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmerah,kako bi v 1 minuti predstavil Slovenijo tujim investitorjem,kako menedžer z dolgoletnimi izkušnjami v tujini vidi priložnosti za rast slovenskega gospodarstva in kaj nas zavira.Za konec pa András še razkrije, kje najde mir in energijo, ko se delovni dan končno ustavi zaupa pa nam tudi konkreten nasvet za slovenske podjetnice in podjetnike za naslednjih pet let.Pogovor je posnet v angleškem jeziku, slovenske podnapise pa lahko v video različici spremljate na našem YouTube kanalu.