Možgani na dlani

V Možganih na dlani se bomo gibali, tudi s pomočjo videoiger. Kako prosim? Izvedeli boste, zakaj je tako imenovana igrifikacija še kako relevantna tudi za raziskovanje in spodbujanje motorike, Mojco pa je zanimalo tudi – zakaj naši možgani vedo, da je gibanje dobro za toliko reči, pa lahko najdejo tisoč in en izgovor proti? Sogovornika: Dr. Eleftheria Giannouli z Univerze ETH v Zuerichu in prof. dr. Eduardo Fontes, ki je na kolidžu Stonehill v Združenih državah Amerike direktor programa za znanost vadbe. Prevode bereta Maja Moll in Matej Rus. Pripravlja: Mojca Delač.

Že dobro desetletje je znano, da delci onesnaženega zraka, ki jih prispevajo predvsem promet in kurjenje, pridejo v naše možgane. To je potrdila prof. dr. Barbara Maher z ekipo na Univerzi Lancaster v Združenem Kraljestvu. Mojca Delač je prof. Maher, ki je tudi članica slovite britanske Kraljeve družbe, povabila v Možgane na dlani, v katerih je razložila, kako so prišli do ideje, da lahko delčki iz zraka pridejo v možgane in kaj tam povzročijo. Nevrologinja, doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje UKC Ljubljana, pa bo iz klinične prakse povedala, kaj pomeni, da je onesnažen zrak med faktorji tveganja za demenco.

Prvi oktober je dan, ko Možgani na dlani praznujejo. Ob 11. rojstnem dnevu oddaje in začetku 12. sezone pa bomo možganom namenili - možgane in nekaj zabavnih in poučnih vprašanj. Če ste redni poslušalci in poslušalke, ne bo pretežko. Če ste šele vstopili v svet omrežij, ki oblikujejo to, kar smo in kar zmorejo, pa - le pogumno!

Ker smo v mesecu ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, tokrat epizodo namenjamo vprašanju – kaj lahko naše gibanje pove o demenci? Prof. dr. Joe Verghese je ameriški nevrolog, ki nas bo odpeljal v svet raziskovanja tega, kako lahko že iz hoje razberemo, da ima posameznik težave s kognicijo. Zakaj priporoča ples? In kako na demenco gleda v svetovni perspektivi? Vabljeni k poslušanju, pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Prejšnji teden je bila v medijih viralna novica, da so "londonski nevrokirurgi izvedli prvo uspešno operacijo, pri kateri je pri odstranitvi možganskega tumorja pomagala umetna inteligenca". Na ta dosežek in aktualnost uporabe umetne inteligence v sodobni kirurgiji bomo pogledali ob pomoči dveh slovenskih nevrokirurgov, prof. dr. Tomaža Velnarja (iz UKC v Ljubljani) in dr. Martine Seboek, ki deluje v Švici. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Poletna vročina je marsikomu ukradla kar nekaj ur kakovostnega spanca. Ste tudi vi med tistimi, ki ste se v vročih nočeh, ko se temperatura marsikje ni spustila pod 25 stopinj celzija, premetavali in zbujali, podnevi pa le dremavo delovali? Zakaj tako slabo spimo, ko nam je vroče? O tem se bomo pogovarjali v tokratni epizodi, ko bo z nami evropska strokovnjakinja za medicino spanja, prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki pravi, da moramo globalne klimatske spremembe in vpliv na organizem vzeti še kako resno. Pripravlja Mojca Delač.

Prof. dr. Jeanette Mahoney je profesorica nevrologije in vodja oddelka za kognitivno in motorično staranje na medicinski šoli Stony Brook v New Yorku. Odpeljala nas bo v svet multisenzorne integracije. Kako možgani združujejo informacije iz različnih čutil in kako to vpliva na našo motoriko? Kaj se zgodi, ko začne z leti ta sposobnost upadati in s čim vse je povezana? Priporočamo v posluh! Pripravlja Mojca Delač.

Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako brezdelno, kot bi se zdelo. Tokrat bomo spoznavali živčevje meduz, pri tem pa nam bo pomagala doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, kjer deluje že nekaj več kot 25 let. Pripravlja: Mojca Delač

V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do svetovnega dneva ALS, ki smo ga obeležili 21. junija. Prav te dni v Madridu poteka evropski kongres o tej bolezni in marsikaj je novega! Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Marušičem in doc. dr. Blažem Koritnikom.

To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane. Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija. Stigma je še velika. Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv. Bolezen, ki ima zanimivo zgodovino, nikakor ni stvar preteklosti. Vabljeni na potep z Mojco Delač in njeno gostjo, specialistko infektologije, dr. Barbaro Kokošar Ulčar!