Moč politike podkast

Kandidati za župana Celja Tomaž Krajnc, Matija Kovač in Bojan Šrot o prometu, stanovanjih in integraciji tujcev. Pogovor vodi Špela Kuralt

Ropi, vandalizem, pirotehnika, vožnja s skuterji in občutek negotovosti so v Kranju pripeljali do širše razprave o sobivanju, mladih in odgovornosti občine. Aktualni župan Matjaž Rakovec zagotavlja, da so ukrepi na Planini že prinesli izboljšanje, izzivalca Janez Černe in Irena Dolenc pa opozarjata, da težave niso odpravljene. Za župansko mesto se sicer v gorenjski prestolnici poteguje sedem kandidatov. #lokalnevolitve2026 #Kranj Pogovor vodi Pija Kapitanovič 

Pred lokalnimi volitvami, ki bodo Maribora 15. novembra, smo v studio Delo na soočenja povabili izbrane kandidate za župane Maribora. Največje slovensko mesto ob Dravi ne bo dobilo le novega župana ali županje: zelo verjetno se bo spremenila smer, v katero se bo razvijalo. V anketah je mnenje volivk in volivcev najbolj naklonjeno neodvisnemu kandidatu Boru Greinerju, čigar program temelji na tem, da se mora razvoj poznati po vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Sledijo mu bivši državni sekretar Matevž Frangež, državna sekretarka Katja Koren in podjetnik Andrej Bauman, ki je bil v zadnjem sestavu mestnega sveta član liste Arsenovič za Maribor. #lokalnevolitve2026 #Maribor Pogovor vodi Tomica Šuljić

Pred lokalnimi volitvami so Zoran Janković, Luka Mesec, Anton Rop in Aleš Vrhovec razpravljali o stanovanjskih in prometnih izzivih ter upravljanju Ljubljane.   Pogovor vodi Rok Tamše

V Delovem studiu smo soočili stališča sedanjega župana Aleša Bržana, Mateje Hrvatin Kozlovič, Petra Bolčiča in Nika Popoviča.   Pogovor vodi Boris Šuligoj

Z voditeljicama poslanskih skupin SD in Demokratov, Meiro Hot in Eleno Zavadlav Ušaj, smo se pogovarjali o sto dneh vlade Janeza Janše, referendumih, lokalnih volitvah, o vlogi Izraela v slovenski politiki in integriteti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Pogovor vodi Uroš Esih

Pogovor z vodjema poslancev Levice in Nove Slovenije, Asto Vrečko in Janezom Žakljem, je pokazal, da se je vroča politična jesen že začela.   Beseda je tekla o pregovorno znova vroči politični jeseni, kjer so letos v ospredju posvetovalni in zakonodajni referendumi, novembra pa še lokalne volitve. V polemični izmenjavi mnenj pa smo se dotaknili tudi drugih aktualnih političnih tem, kot so preiskava o Black Cube, način vodenja državnega zbora Zorana Stevanovića, odnos do Izraela, prometna nesreča predsednice republike, vlada v senci in županske volitve v Ljubljani.

Vlada v senci pod vodstvom prvaka Gibanja Svoboda bo pokazala, kako ustvariti več, ne le deliti. Z vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda in bivšim obrambnim ministrom Borutom Sajovcem smo govorili o obrambnih izdatkih in predlogu referenduma o članstvu v Natu ter o integriteti poslancev, preiskovalnih komisijah in vladi v senci. Zanimalo nas je tudi, kakšno strategijo ima Gibanje Svoboda za čas, ko bo v opoziciji.   Nato med obrambne izdatke Slovenije ni štel nekaj deset projektov v vrednosti 360 milijonov evrov. Trdite, da zaradi birokracije, ne zaradi vsebine. Pravite, da če bi denar za nekatere projekte, kot je Luka Koper, imeli na računu ministrstva za obrambo, ne ministrstva za infrastrukturo, se o neupoštevanju ne bi pogovarjali. Pojasnite, prosim. Za iztočnico naj navedem stavek: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« In prav to delamo ta trenutek. Ste slišali, da bi bil kdo skrušen, ponižan ali prizadet v Ankari? Glede na fotografije s protokolarnih dogodkov mislim, da so se imeli dobro. Hočem reči, da naši obrambni izdatki niso ključna zgodba Nata. To je predvsem zgodba slovenske politike. Tema obrambnih izdatkov je zlorabljena za slovenske notranjepolitične potrebe. Kaj je dejstvo? V 35-letni zgodovini te države nobena vlada ni v obrambo, odpornost in varnost vložila toliko kot naša. Nato v istem poročilu, ki je bilo večkrat zlorabljeno, zapiše, da smo naredili korak naprej, ne pa zadosten. Za Slovenijo rečemo, da smo res pomembna geostrateška točka. Koridorja Koper–Ljubljana–Hodoš in Koper–Ljubljana–Cerklje ob povezavi Krka–Zagreb sta pomembni zgodbi. Kaj nam pomaga vsa ta imenitna, sofisticirana in draga vojaška tehnika, če ne gre skozi železniške predore, če zanjo ne bo prostora na cestah? Nekateri se norčujejo, da smo s tem denarjem delali železniško postajo v Ljubljani. Saj ne gre za postajo.

V podkastu Moč politike o osamosvojitvi, sporih okoli proslave, Izraelu, nakupu izraelskega orožja in obrambni verodostojnosti Slovenije. Jelko Kacin v podkastu Moč politike govori o razliki med hitro osamosvojitvijo in dolgotrajno demokratizacijo države. Ob tem poudari, da je bil prehod v samostojnost zgodovinsko kratek, medtem ko je demokracija po njegovem »proces, ki zahteva svoj čas, zahteva nove generacije, zahteva nove prakse«. Pogovor vodi Uroš Esih

Ob 35-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom vlade v samostojni Sloveniji. Zrel narod mora ostati odprt za sanje, če hoče napredovati in rasti v skladu s svojimi vrednotami, je dejal prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji.   »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« je znameniti stavek prvega predsednika republike Milana Kučana, ki ga je na Trgu republike izgovoril pred 35 leti ob razglasitvi samostojnosti. »Danes je nov dan in jutri bodo še vedno dovoljene sanje,« pa je ob izvolitvi svoje četrte vlade dejal Janez Janša. Zakaj po 35 letih še vedno sanjamo o idealni slovenski državi? Zrel narod mora ostati odprt za sanje, če hoče napredovati in rasti v skladu s svojimi vrednotami. Ti izjavi, Kučanova in Janševa, sta povedni vsaka na svoj način. Spomnim se, ko smo ob razglasitvi države na Trgu republike slišali te Kučanove besede. Najprej sem bil malo površen v dojemanju, ampak malo kasneje sem se vprašal: čakaj, kaj pa je pravzaprav predsednik povedal? Danes so še dovoljene sanje, kaj pa jutri? Ni rekel: jutri se bomo zbudili v svobodi, priznani, dobrodošli in tako naprej, ampak je rekel: jutri je nov dan. In je padlo po nas.   Več na delo.si