Lokalni čas

V tokratni oddaji Lokalni čas se bomo, jesenskemu času primerno, najprej podali na Gradež nad Turjakom, kjer že od leta 1938 deluje vaška sušilnica sadja. Z zidano sušilno pečjo je enkraten primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine. Deluje na tradicionalen način, tako kot pred skoraj devetdesetimi leti in je menda celo edina še delujoča vaška sušilnica sadja v Sloveniji, v njej in okrog nje pa Društvo za ohranjanje dediščine skrbi tudi za družabno življenje vaščanov. Z Gradeža pa se bomo nato preselili še v Sodražico, kjer že peto leto deluje Rokodelska zadruga InSitu, ki združuje izdelovalce suhe robe in lesne galanterije na območju, kjer je suha roba geografsko zaščitena in tradicionalno pomembna. O vsem tem pa z našim kočevsko-notranjskim dopisnikom Markom Škrljem.

Jesenske počitnice otroci preživljajo tudi v ustvarjalnih delavnicah, ki so jih na Gorenjskem pripravili v številnih občinah, ustanovah, društvih. Bogate vsebine, ustvarjanje in dopolnjevanje znanja so motiv počitniških delavnic v Gorenjskem muzeju. Otroci v gradu Kiselstein med druženjem spoznavajo zgodovino, skrivnost gradu, ustvarjajo, snujejo in oblikujejo.

V naslednjih minutah vas popeljemo naravnost v Goriška Brda – tam so briške žene in dekleta pred dnevi pripravile posebno kulinarično delavnico za slepe in slabovidne, v nadaljevanju se bomo sprehodili po razstavi o filozofu, pisatelju in alpinistu Klementu Jugu, ki so jo odprli v Solkanu, začenjamo pa v vasi Budanje na Ajdovskem, kjer so iz pozabe obudili tri simbole vaške dediščine: Metlíco, leseno škatlo in marelico. Iz novogoriškega studia: Katja Munih Furlani in Mateja Grebenjak.

V Lokalnem času tokrat o novi Pasolinijevi poti v Idriji, o zahtevni apokaliptični drami "Slepota", s katero navdušujejo idrijski ljubiteljski gledališčniki in o novem celovečernem filmu "Hotel Alkohol" režiserja Jana Cvitkoviča.

Stari celjski grad je ena od najbolj prepoznanih in tudi obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Gre za največji srednjeveški grad v državi. Pred propadom nekoč mogočne utrdbe znamenite celjske plemiške družine ga je rešilo celjsko olepševalno društvo, ki so ga ustanovili leta 1871. Od takrat grad, kjer potekajo številne prireditve, nenehno obnavljajo. Trenutna občinska oblast išče možnosti, kako ga z mestom povezati tudi z žičniško gondolo.

26. septembra smo vstopili v obdobje Dnevov evropske kulturne dediščine in v Teden kulturne dediščine, zato smo tudi Lokalni čas smo obarvali v duhu dediščine. Če vas zanima, kaj vse lahko vidite na novi stalni razstavi na gradu Prem, kaj so jedli plemiči - varjetno vas bo katera od postavk z njihovega menija neprijetno presenetila - in kaj preprosto ljudstvo ter kako so na Krasu prestavili 26 ton kamenja in jih zložili v čudovit spomenik dediščini, prisluhnite.

Grad Pišece se pridružuje številnim posavskim gradovom, ki jih je moč obiskati. V septembru je prvič odprl vrata javnosti, na ogled je od četrtka do nedelje. Grad v državni lasti je dobila v upravljanje Občina Brežice oz Posavski muzej, ki je za grajskimi zidovi že pripravil nekaj vsebin, povezanih z grajsko arhitekturo in lastniki gradov, med katerimi so bili Vitezi Pišeški in zadnja tri stoletja rodbina Moscon.

V tokratnem lokalnem času se bomo sprehodili skozi več stoletij. Odpravili se bomo v najstarejši samostan v Sloveniji, v cistercijanski samostan v Stični, ki letos praznuje 890-letnico ustanovitve. Beli menihi so skozi stoletja imeli pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva na Kranjskem: v Slovenijo so prinesli prvi kovinski plug, pa fižol, pomagali so pri gradnji številnih cerkva, pomembna je tudi njihova vloga na kulturnem in izobraževalnem področju – v samostanu so v 15. stoletju nastali znameniti stiški rokopisi, eno prvih besedil v slovenskem jeziku. Samostan je živ tudi danes, saj v njem deluje 12 menihov, ki obdelujejo 27 hektarov kmetijskih zemljišč, po izročilu patra Ašiča deluje (dobro znana) zeliščna lekarna in Muzej krščanstva na Slovenskem. Opatija pa je usmerjena v prihodnost, saj bodo do 900-letnice samostana pripravili številne dogodke. Več pa v pogovoru Darja Pograjc z dopisnikom Jožetom Žuro.

S Stanetom Kocutarjem o aktualnih dogodkih na Štajerskem.

Pričelo se je novo šolsko leto, z njim pa tudi lepo število malic, obedovanj, plastenk, papirnatih brisač, embalaže, pločevink in drugih odpadkov. Razmišljanja o tem, kako tovrstne odpadke ne le ločevati, temveč preprečevati njihovo nastajanje, je naslovil projekt Zero Waste Schools, oziroma Šole brez odpadkov, ki so ga v praksi preizkusile štiri šole, dve slovenski in dve hrvaški. Pripravile so nabor konkretnih ukrepov, ki se nanašajo na ločevanje in preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zavrženo hrano, trajnostno nabavo ter ravnanje z vodo in energijo. Rezultati projekta so impresivni: na Srednji trgovski in aranžerski šoli so količino mešanih odpadkov zmanjšali za 40 odstotkov, na Osnovni šoli Antona Aškerca pa so količino zavržene hrane zmanjšali za več kot polovico.