CEED Pika Na P

Drge podjetnice in podjetniki, poslušalke in poslušalci CEEDovega podcasta, v 3. sezoni smo se poglobili v široko paleto tem, od učinkovitih strategij vodenja do sprejemanja neuspeha kot odskočne deske do uspeha. Slišali smo zgodbe o naslednikih v podjetjih, finančnih izzivih, pripravah in uspešno izvedenih exitih, izzivih, ki jih prinaša scaling, vrednotenjih in investiranju v podjetja, zbiranju semenskega kapitala, izzivih vodenja v podjetju in še marsikaj. Upamo, da so vas ti pogovori navdihnili, vam zagotovili dragocene vpoglede, da se soočite z izzivi, s katerimi se srečujete na svoji podjetniški poti. Vaš glas, izkušnje in zanimanja so tisto, kar nam daje smer, v katero plujemo. Želimo slišati od vas! Zato smo pripravili mini vprašalnik, da z nami delite vaše mnenje o podcastih. Izpolni ▶️ vprašalnik  Na koncu pa še povabilo, da poletje izkoristite tudi za to, da poslušate podcaste, ki so vam med letom ušli  

V naši družbi pozdravljamo Ursulo Lavrenčič, soustanoviteljico in direktorico podjetja Hopalai, ki deluje pod znamko KOBI. Gre za aplikacijo, ki je namenjena učinkovitemu učenju in treningu branja. KOBI je namenjen otrokom s težavami pri opismenjevanju, do katerih pride največkrat zaradi disleksije. Aplikacija je na voljo v slovenskem, angleškem, nizozemskem in španskem jeziku. Osredotočajo se na prodor na angleško govoreče trge, predvsem v ZDA. Produkt prodajajo v Google Play in Apple app store in B2B šolam. Produkt in blagovno znamko so razvijali z lastnim financiranjem ter potrdili potrebo tudi na globalnem trgu. Vizija je postati premium eBralnik za to ciljno skupino, ki bo vključeval vse prednosti elektronskega medija - od orodij do izbranih (personaliziranih) gradiv z vgrajenim sledenjem napredka pri branju. Gre za eno od »must have« orodij v družini vsakega otroka z disleksijo. Ursula je tudi AWE podjetnica prve generacije, ki je bila v programu prepoznana kot ena od top 3, ki so naredile največji preskok. Tokrat sta se z Urošem pogovarjala o fundraisingu - kako izgleda, kako se pripraviti in kako vse skupaj doživlja podjetnik. Kako izgleda zbiranje sredstev z vidika podjetnice? Kako se je razvijala ambicija? Kaj se zgodi, ko se vprašaš, ali smo pripravljeni iti all-in? Teorije poznamo. Kako pa izgledajo stvari v praksi? Kako se pripraviti na fundraising? Kako se soočati z vzponi in padci v procesu? Kako se spopasti z nezaupanjem? Kaj je pri iskanju investitorjev pomembno postaviti v ospredje? Kakšna je razlika med ameriškimi investitorji in investitorji v naši regiji? o lastni izkušnji osebne rasti skozi proces fundraisinga Plan B: ja ali ne? Kako je z evalvacijo - zakaj je pomembna pri fundraisingu? Kako poteka dogajanje, ko dobiš prvi term sheet? Koliko časa je trajal proces fundraisinga? Kako najti ljudi, ki ti lahko pri tem pomagajo? Vabljeni k poslušanju.

V podcastu se nam je tokrat pridružil Radomir Putnik, podjetnik, z več kot dvajset letno izkušnjo proizvodnje ventilov za naftno in petrokemično industrijo. Po dvajsetih letih uspešnega vodenja lastnega podjetja v Italiji, se je odpravil v Saudovo Arabijo, kjer je vodil lokalno podjetje in kot prvi pridobil pomembno licenco s strani Saudi ARAMCO. V zadnjih letih je s svojim podjetjem Valventil opravil nekaj rednih remontov na nuklearnih elektrarnah, tako doma kot v Združenih Arabskih Emiratih. Poleg tega je doma s partnerjem ustanovil in uspešno vodi podjetje Rešeno, katero projektira in postavlja sončne elektrarne ter polnilnice za EV. Najbolj pa ga trenutno navdušuje Saudova Arabija in priložnosti, ki jih ta trg ponuja. S saudskim podjetjem in domačim Lotrič Meroslovje postavlja laboratorij za izvajanje kalibracij merilnih inštrumentov. Vidi se v vlogi povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Saudove Arabije. Z navdušenjem govori o viziji 2030, projektih NEOM, The Line in priložnostih v tem delu sveta. Vas zanima, s čim in zakaj ga je kot podjetnika zasvojila Savdska Arabija? Kje se je začela njegova podjetniška zgodba? Kako je kot tehnični ekspert prišel v Savdsko Arabijo? Zakaj ga je Savdska Arabija takoj pritegnila kot neizmeren potencial? Kakšna je razsežnost in pomen sodelovanja z največjim proizvajalcem nafte na svetu - Saudi Aramco? Kako se je znašel v tem drugem svetu? Kakšne so razlike z Evropo in Slovenijo? Kakšne so razlike pri sklepanju poslov v Savdski Arabiji in Evropi? Zakaj je Savdska Arabija dežela neizmernih potencialov? Kako je opravil s “sindromom vsiljivca” iz majhne Slovenije? Kaj mu je pomagalo, da se je uspešno vklopil v povsem novo okolje? Zakaj se je kljub navdušenju lotil novih poslovnih priložnosti? Zakaj je nastopila kriza identitete po umiku iz naftnega posla in kako jo je premagal? Kaj pomeni vloga povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Savdske Arabije? Zakaj je pomembno, da podjetju ob vstopu na arabski trg pomaga nekdo, ki ve, kako ta trg funkcionira? Kakšne priložnosti Bližnji vzhod predstavlja za slovenska podjetja? Ali je bila odločitev, da se poda v Savdsko Arabijo prava oz. ali bi danes ravnal drugače? Kaj prinaša Vizija 2030 v Savdski Arabiji?   Vabljeni k poslušanju.

V podcastu tokrat gostimo Toneta Dolenška, direktorja družbe Fin-servis d.o.o., v okviru katere zadnjih 25 let spremlja in svetuje mnogim podjetnikom. Kot strokovnjak s področja financ ter računovodstva skupaj s podjetniki prepoznava in diagnosticira morebitne izzive na področju financ ter davkov. Poznavanje omenjenih področij je vitalnega pomena za uspešen razvoj in rast podjetij. Pravočasno zaznavanje morebitnih izzivov pa je ključnega pomena za stabilnost in dolgoročen obstoj družbe/podjetnika. Svoje dolgoletne izkušnje deli s podjetniki in člani CEED skupnosti tudi kot CEED mentor.  Poslušanje podcasta na lastno odgovornost, saj se vam zna spremeniti pogled na finance! Uroš je Toneta popeljal skozi naslednja vprašanja: Kako računovodje gledajo na podjetnike? Kaj je skupnega podjetnikom, ki so na začetku podjetniške poti? Zakaj se podjetniki izogibajo financam? Kako podjetnika pripeljati do tega, da se financ loti na pravi način? Zakaj je pomembno, da znajo podjetniki brati poslovne izkaze? Kako povezati kategorije iz finančnih izkazov s kategorijami, s katerimi podjetniki operira v vsakdanjem poslovanju? Kako lahko podjetje iz finančnih izkazov zaznava trende stroškov poslovanja? Zakaj je nujno potrebno spremljati izkaze na mesečnem nivoju in pravočasno dobiti prave podatke o poslovanju? Zakaj je nujna doslednost pri zbiranju in vnašanju podatkov in črpanja iz istega vira podatkov? Kaj je kontni plan in zakaj je pomembno, da ga podjetnik oblikuje skupaj z računovodjo glede na potrebe dejavnosti? Zakaj je pomembno, da delamo primerjavo številk skozi časovna obdobja? Kako naj bi izgledala komunikacija med podjetnikom in računovodjo? Kako priti do tega, da uspešno upravljaš finance podjetja? Zakaj je pomembno, da finančne izkaze razume širši vodstveni tim podjetja? Zakaj je administrativno-finančna funkcija podcenjena v primerjavi npr. s prodajo ali izvedbo? Kakšne support podjetnik upravičeno lahko pričakuje od svojega računovodje? Kje začeti, če želite uspešno voditi svoje finance?   Vabljeni k poslušanju.

Tokratna gostja je Roswita Golčer Hrastnik, direktorica inovativnega podjetja BioSistemika, ki je eno od vodilnih podjetij na področju razvoja programskih rešitev za laboratorije. Že deveto leto vodi in povezuje ekipo strokovnjakinj in strokovnjakov s področja naravoslovnih, družboslovnih in tehničnih ved, ki s svojim delom dosegajo zavidljive prebojne rezultate na mednarodnih trgih, tudi na področju tehnoloških inovacij, kot je shranjevanje digitalnih podatkov v obliki DNK. Iskreno verjame v moč medosebnih odnosov ter si aktivno prizadeva da vrednote podjetja ne ostanejo le črke na papirju, temveč se integrirajo v vse dejavnosti podjetja. S svojimi bogatimi izkušnjami iz poslovnega sveta in edinstvenim načinom vodenja dokazuje, da imajo prav ženske nekatere ključne lastnosti, ki jih potrebujejo najboljši vodstveni kadri. V podcastu nam je Roswita ponudila vpogled v ozadje tega, kako postaneš najboljši zaposlovalec: kako graditi odnose in ustvariti okolje, kjer bodo zaposleni visoko motivirani za doseganje vrhunskih rezultatov? Kako doseči, da različne vrste ljudi uspešno sodelujejo med sabo? Kaj so elementi “dobrega okolja”, ki privabijo in spodbujajo ljudi, da dosegajo izjemne rezultate? Zakaj je pomembno na odnose gledati kot na biokemijo? Kako spodbujajo karierno pot zaposlenih? Zakaj je za zaposlene pomembno, da vedo, kaj njihovo delo doprinaša kolektivu in skupnosti? In na kakšen način to dosegajo? Kako doseči, da sestanki ne postanejo preveč obremenjujoči in da se jih zaposleni veselijo? Vas zanima, kako izgleda pravilnik o sestankih? Kako izgleda fleksibilno delovno okolje v praksi? Kako zagotavljajo transparentnost v podjetju? Kako preprečiti, da zaposleni zaradi fleksibilnega delovnega časa postanejo preobremenjeni, delajo preveč? Kako skrbijo za izobraževanje zaposlenih? Kako pridejo do novih kadrov? Kako poteka uvajanje novih sodelavcev? Kaj je pri Biosistemiki novim sodelavcem najbolj všeč? o deljenju odgovornosti namesto delegiranja nalog Kakšen je odnos do napak pri delu?   Vabljeni k poslušanju.

V gosteh tokrat pozdravljamo Lovra Peterlina, direktorja v A1 Slovenija, regionalnem telekomunikacijskem operaterju, ki prejema številne marketinške in druge nagrade za odličnost pri vodenju blagovne znamke in poslovnih operacij. Pred prihodom na A1 Slovenija je bil od leta 2007 direktor podjetja Linea Directa, sestrskega podjetja Studia Moderna, ki se na 19 trgih vzhodne in srednje Evrope ukvarja s storitvijo klicnih centrov ter prodajo in upravljanjem popolnih nakupnih izkušenj za več kot 350 poslovnih partnerjev. Z mednarodnimi izkušnjami, večletno prakso s področja razvoja novih poslovnih priložnosti in neposrednega vodenja predvsem generacije Y svoje znanje deli tudi s številnimi podjetniki ter svetuje mednarodnim podjetjem na področju prodaje, marketinga ter vzpostavitve in upravljanja učinkovitih prodajnih timov. Lovro je tudi dolgoletni CEED mentor. Vas zanima, kateri pristopi vam lahko pomagajo postati (še) boljši vodja? V podcastu smo se lotili vprašanj: Kateri so ključni principi vodenja, ki ljudi premaknejo v smer rasti, ki prispeva tudi k rasti organizacije? Kako ustvariti zavzeto ekipo? Ali je dovolj, da je ekipa zadovoljna? Kako je z motivacijo zaposlenih - kakšno vlogo ima pri tem vodja? Kako je z nagrajevanjem zaposlenih, kakšen spekter nagrad bi morali vodje uporabljati? o različnih tipih igralcev v vsaki ekipi in komu posvečati največ pozornosti Zakaj bi morali večkrat nagrajevati odnos, ne samo končnega rezultata? Kakšna je vloga ciljev pri motiviranju zaposlenih? 100 dnevni ali kvartalni cilji? Kaj najbolj demotivira ljudi? Kako je s postavljanjem in upoštevanjem pravil? Katera so 3 pravila, ki se jih Lovro dosledno drži pri svojem vodenju? Kako pristopiti k zaposlenemu, ki reče: “to smo že probali” ali “to se ne da”? Kakšna je vloga opolnomočenja oz. pogajanja pri postavljanju ciljev: bottom-up in top-down? Kako spodbujati samostojno odločanje zaposlenih? in o 3 napačnih predstavah pri vodenju. Vabljeni k poslušanju.

Tokratni gost v podcastu je Damjan Širca, direktor in lastnik podjetja Epilog d. o. o., ki nudi informacijsko podporo za logistiko. Epilog je na trgu že 33 let in zaposluje 70 ljudi. Začeli so kot podizvajalec švicarsko-nemške multinacionalke kot proizvajalec programske opreme za avtomatska skladišča, sedaj pa samostojno izvajajo projekte po celi Evropi. Usmeritev podjetja so globalni trgi v nišah. Epilog razvija tudi rešitve za optimizacijo razvoza - last mile ter samovozeča robotska vozila za uporabo v skladiščih.  Damjan je pred štirimi leti prodal večinski delež avstrijski multinacionalki Knapp AG, ki je v avtomatizaciji e-commerce logistike vodilna v svetu. Kaj prinaša podcast: Kaj je bil razlog za odločitev za prodajo podjetja? Zakaj sta konkurenca in konsolidacija industrije spodbudila razmišljanje o exitu? Kako so se lotili, da so bili dovolj veliki in pripravljeni za exit? Zakaj jih niso zanimale ponudbe finančnih skladov? Kako je potekala integracija: podjetja, ki so ga kupili, in s podjetjem, ki je kupilo njih? Kako so se pri združevanju soočali z npr. različnimi kulturami zaposlenih in strank v obeh podjetjih? Kakšen bi bil nasvet tistim, ki se pripravljajo na potencialni exit: kako se integrirati z novim lastnikom? Ali so poznali kulturo podjetja, ki jih je kupilo, preden so postali njegov del? Kako so uredili določene zahteve pri integraciji z novim lastnikom, ki Epilogu niso ustrezale? Kaj je bilo pri integraciji edini del, kjer novi lastnik ni popuščal oz. se ni hotel pogajati? Kakšen je danes Damjanov odnos do podjetja, v katerem je še vedno direktor? Se je kaj spremenilo? Kakšen nasvet bi dal nekomu, ki bi se rad poda na pot prodaje podjetja? Kaj je prva stvar, ki jo mora narediti, da mu bo lažje? Vabljeni k poslušanju.

Tokrat se družimo z Leonom Magdalencem, direktorjem in solastnikom butične agencije Nastop plus. Od leta 2000 je sobotni kolumnist v časniku Dnevnik. Od leta 1992 je povezan s treningi javnega nastopanja pred kamero in mikrofonom in predavanji s področja komunikacij. Je trener in coach komunikacijskih, prodajnih, prezentacijskih veščin in vodja delavnic s področja motiviranja, vodenja ter timskega dela. Sodeloval je z več kot 500 podjetji, ustanovami, posamezniki in tujimi institucijami. V zlatih osemdesetih letih je bil 9 let na Radiu Študent v vlogah kritika, glasbenega in kulturnega urednika ter profesionalnega novinarja. Je soustanovitelj in nekdanji sovoditelj Studia Ljubljana (kasneje Studio City). Deloval je kot direktor PR projektov na Pristopu, kreativni direktor na Publicis/Virgu, direktor v agenciji za direktni marketing Indirekt. Leon je tudi soavtor prvega priročnika ABC javnega nastopanja in video kasete ter avtor več kot 1500 člankov na temo televizije, radia, medijskih nastopov, marketinga in komunikacijskih vprašanj. Leta 2019 je izdal knjigo 60/100, kjer so zbrani kritiški zapisi in deset poglavij o komuniciranju. Ne zamudite podcasta, če vas zanima: Kateri simptomi podjetnika opozorijo, da bi lahko male več energije namenil veščinam dobrega komuniciranja? Katere napake so najpogostejše? Zakaj je smisel za humor potreben pri dobri komunikaciji? Kako lahko na krizo pogledamo tudi kot na igro? Kje so vzporednice? Zakaj je tako zelo pomembno pri komunikaciji poslušati drugo stran? Kako Leon razdeli vodje v skupine glede na način komuniciranja? Zakaj so ljudje v podjetjih vedno bolj “bore-out”? Kakšna je vloga motivacije pri uspešnem komuniciranju? Zakaj dobra komunikacija zahteva čas in pripravo? Kaj je dobra priprava? Zakaj je pomembno, da si za ljudi v podjetju vzamemo čas? Zakaj se morajo vodje zavedati, da biti vodja ni “nagrada”? Kako posredovati slabo / dobro novico? Zakaj je pomembno, da se več ukvarjamo z dobrimi stvarmi? Katera lastnost je še posebej pomembna, da jo kot dober vodja negujemo?   Vabljeni k poslušanju.

V naši družbi tokrat pozdravljamo Jerneja Čopija, ustanovitelja in direktorja podjetja Ensol 360. Jernej je prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. Jernej je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, v dijaških in študentskih časih pa se je ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Podcast prinaša odlične vpoglede v industrijo zabave skozi naslednja vprašanja: Kako se je začela zgodba Ensola 360? Kako je nastajala globalna identiteta podjetja? Kako so dosegli nivo produktne stabilnosti, ko produkt ni več “izziv”? Kaj takšen preskok pomeni za zaposlene, ki so bili prej toliko let osredotočeni na produkt? Kaj se ugodi, ko se standardi, ki so “normalni” v neki industriji, prenesejo v novo industrijo? Kako so naredili zahteven preskok iz produktnega podjetja v podjetje, ki prodaja poslovne rešitve, in nadalje podjetje, ki ustvarja edinstveno fizično izkušnjo? Zakaj je edinstvena fizična izkušnja tista, ki so jo prepoznali kot recept za uspeh? Kako moč argumenta in proste roke pri sprejemanju odločitev vplivajo na podjetje? Kako vpeljati in negovati to kulturo v podjetju? Kako se soočati z izzivom, da pripelješ dober kader v industrijo, ki si si jo v bistvu izmislil? Kakšno razliko lahko v poslu pomeni strast zaposlenih? Zakaj se z brandom pojavljajo na karting stezi - nenavaden pristop za B2B? Na katera ekzotična tržišča so še posebej ponosni? In kako je iz Kopra naslavljati globalno tržišče? So novi lastnik Ambasade Gavioli. Kakšne načrte imajo s to lokacijo? Blog, ki ga sogovornika omenjata v podcastu, najdete tukaj Vabljeni k poslušanju.

V naši družbi tokrat Samo Geršak, kreativec in strateg v neodvisnem studiu Tinktank 9. Korenine vleče iz komunikacijskih agencij Formitas BBDO in Luna TBWA, kjer je bil dolga leta kreativni direktor. Sodeloval je z največjimi slovenskimi podjetji, bil član festivalskih žirij in pobral številne nagrade. Nekega dne mu je postalo strahotno dolgčas, zato je dal odpoved, odšel na “gardening leave” in začel plezat. Njegova močna področja so: znamčenje, komunikacijske strategije in kampanje, strateško svetovanje ter komunikacijsko čiščenje (vse, kar ustanovitelji ali podjetniki vedo, pa jim je težko povedati v 25 besedah ali manj in zato izgubljajo priložnosti). Danes je svetovalec za komunikacijo manjšim podjetjem in startupom ter snuje plezalno blagovno znamko Funkybeta bouldering.   CEED je s Samom sodeloval tudi pri svojem brandingu - kako imenujemo to, kar počnemo. Izveš v podcastu. Kaj te še čaka v podcastu:  Kako izluščiti bistvo tega, kar v podjetju počnete? Kako pripeljati ekipo od spoznanja, da vsi mislimo o isti stvari različno do skupnega sporočila? Kako se naše poslanstvo kaže v praksi? Katerih je 10 stvari, ki vam jih pade na pamet ob vašem podjetju? Kako izgleda vaše podjetje, ko potrka na vrata? Kakšen je njegov karakter? Kako skozi pogovor najti neke skupne karakteristike podjetja, čeprav zaradi svojih vsakodnevnih rutin vidimo različno? Kako poenotiti brand pojavnost? Kaj moraš kot podjetje imeti pripravljeno oz. razdelano za sodelovanje s kreativnim teamom? Kako zagotoviti, da bo jedro branda dejansko živelo naprej? Kdaj je brand book dejansko koristen za podjetje? Katere so tri napake, ki jih podjetja naredijo v procesu ustvarjanja svojega branda?   Vabljeni k poslušanju.