Aktualno 202

Glas in zborna izreka sta njihovo glavno orodje, interpretacija besedila pa umetnost. V Studiu 26 Radia Slovenija so znova zaživele žlahtne besede, saj je Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev podelilo najprestižnejša stanovska priznanja. Kdo je prejel letošnji kristalni mikrofon za življenjsko delo in kateri mladi glas si je prislužil priznanje Ane Mlakar?

Če bi srečali medveda, bi naše telo povedalo več, kot bi najbrž v tistem trenutku lahko izrazili z besedami. Prav na psihofizioloških odzivih temelji tudi delovanje poligrafa, ki ga pogosto imenujemo detektor laži. To poimenovanje pa ni popolnoma ustrezno, saj poligraf ne zaznava laži, temveč meri fiziološke odzive telesa, ki jih lahko sprožijo različna čustva in drugi dejavniki. Kako deluje, kdaj ga uporabljajo in ali ga je mogoče pretentati? Na stol za poligrafsko testiranje nas je posadil Goran Savič, poligrafski preiskovalec slovenske policije pri Generalni policijski upravi v Ljubljani. Tam deluje tudi eden izmed dveh poligrafskih laboratorijev, ki je odprl vrata za obiskovalce v okviru Krimifesta – festivala, posvečenega kriminalnemu žanru, ki povezuje književnost, film, kriminologijo in forenziko.

Gaja Đukanović Babič je skupaj s sošolkami posnela dokumentarni film Not Done Yet (Nismo še zaključili). V ospredju so zgodbe mladih okoljskih inovatorjev iz Južne in Vzhodne Afrike. Med njimi je tudi domiselna rešitev mladega Kenijca Josepha Nguthiruja, ki je s sošolci obtičal na jezeru, ujet v gosto preprogo invazivnega vodnega hijacinta. Vprašal se je, kako bi lahko pomagal ribičem - in iz rastline proizvedel biorazgradljivo plastiko. “Mlade nas pogosto predstavljajo kot kolibrije, ki nosimo kapljo za kapljo vode s svojim ozaveščanjem in protestiranjem proti podnebnim spremembam. Nismo kolibriji, smo polovica svetovnega prebivalstva, s podnebnimi spremembami pa smo odraščali. Zavedamo se pomembnosti tega, da nekaj spremenimo,” pravi ena od štirih producentk filma. Del bodo predvajali na COP31 v Turčiji, glavne premiere pa bodo decembra in januarja v Sloveniji, na Finskem, v Nemčiji, v Zambiji in v državah, kjer so ga posneli.https://www.instagram.com/gajci_gaja/ https://www.instagram.com/crux_productions/

Študentski boni so nepogrešljiv del študentskega vsakdana, a kako kakovostna je hrana, ki jo študenti dobijo na krožnik? Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zveze potrošnikov Slovenije in Študentske organizacije Slovenije je pokazala, da skoraj tretjina pregledanih subvencioniranih obrokov ni priporočljiva za vsakodnevno prehrano. Še posebej skrb vzbujajoče je, da so manj kakovostni pogosto prav tisti obroki, za katere morajo študenti najmanj doplačati, zato socialno šibkejši študenti nimajo prave možnosti uravnotežene in zdrave prehrane.Toda cena in kakovost nista edini težavi sistema. Študenti s posebnimi prehranskimi potrebami, denimo s celiakijo, imajo kljub pravici do subvencije zelo omejeno izbiro ustreznih obrokov. Nekateri zato študentskih bonov skoraj ne morejo koristiti. Zato preverjamo kako pravičen je sistem subvencionirane študentske prehrane in kakšne spremembe predlagajo njegovi uporabniki ter strokovnjaki? Sogovorniki: Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje Jasmina Bevc Bahar, Zveza potrošnikov Slovenije Lucija Sevšek, Študentska organizacija Slovenije Gaj Kolšek, Društvo Iskra Nal Mehle, študent s celiakijo

Murau, mesto na avstrijskem Štajerskem, ki leži ob reki Muri, zaznamujeta bogata zgodovina ter mogočni grad Murau oziroma Obermurau. Tako z gradom kot z mestom je tesno povezana Anna Neumann, ena najbogatejših žensk svojega časa. Zgodba o bogastvu Anne Neumann se pravzaprav začne tudi v Idriji. Njen oče Viljem Neumann je bil namreč pomemben beljaški trgovec, bogastvo pa je pridobil tudi z rudarskimi deleži v rudniku živega srebra v Idriji, kjer je deloval kot rudarski sodnik. Njegova prva žena je bila hči Lienčana Hansa Strigla, ki je bil eden izmed lastnikov deležev v idrijskem rudniku živega srebra. Toda naša zgodba bo o Anni Neumann, njegovi edini hčerki iz drugega zakona, ki je preživela ne le svoje štiri brate, ampak tudi pet mož, bila dvakrat obtožena čarovništva ter zaznamovala mesto Murau.  *Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične regije Erlebnisregion Murau.  

Zelo nizek odstotek invalidov v Sloveniji se ukvarja s športom, najtežji korak je ravno tisti prvi. Ukvarjanje s športom ne predstavlja zgolj zdravega načina življenja, preživljanja prostega časa, temveč tudi socialno vključenost, grajenje samopodobe, kakovost življenja zvišuje na različnih ravneh. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami tudi letos predstavila nekatere od najbolj priljubljenih parašportov. Vir fotografije: MP produkcija

Preteklih nekaj dni so nekod po svetu potekale volitve, ki so predvsem pokazale visoko volilno udeležbo. V Srbiji je bil poražen Aleksandar Vučić, v Braziliji bo predsedovanje nadaljeval Luiz Inacio Lula da Silva, … kako bo pa v Izraelu, kjer so včeraj potekale volitve, pa je še precej negotovo reči. Dr. Faris Kočan analizira, da si Netanjahu lahko v svojih pogledih lasti zmago, medtem pa so poraženci Palestinci. Arabske stranke bodo kljub zgodovinskemu uspehu na volitvah znova spregledane, je prepričan Kočan. Sogovornik:- dr. Faris Kočan, Center za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Je mogoče najemnika vreči iz stanovanja pred iztekom najemne pogodbe? Kaj, če najemnik uničuje stanovanje? Lahko lastnik samovoljno zamenja ključavnico? To je nekaj vprašanj glede najemne pogodbe, na katera bo v tokratnih Pravno močnih odgovarjal odvetnik Gregor Verbajs.

Študentska lista Študenti zmagujejo je zmagala na parlamentarnih volitvah v Srbiji, zato se po skoraj 14 letih prevlade politične opcije Aleksandra Vučića obeta sprememba oblasti. Vučić je bil predsednik vlade med letoma 2014 in 2017, nato pa predsednik države. Njegovi Srbski napredni stranki (SNS) so številni očitali korupcijo, povezave s kriminalom, zatiranje medijev in avtoritarno vladanje. Kaj volilni izid pomeni za Srbijo, je komentiral Boštjan Anžin, dolgoletni novinar, voditelj in nekdanji dopisnik Radiotelevizije Slovenija z Balkana.

18. oktobra 2006 se je v Sloveniji začel uporabljati zakon o obveznem izvodu publikacij. Ob njegovi 20. obletnici so v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) z dogodkom Skupaj ustvarjamo dediščino javnosti in medijem izjemoma odprli vrata skladišč na Leskoškovi cesti v Ljubljani. V njih hranijo več kot dva milijona enot gradiva, police pa v dolžino skupaj merijo 35 kilometrov. NUK vsako leto pridobi približno 20.000 novih enot gradiva, kar tri četrtine pa jih prejme prek obveznega izvoda. Ta knjižnici omogoča sistematično spremljanje slovenske založniške produkcije in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Zbirka ne obsega le knjig, temveč tudi časopise, revije, drobni tisk, kot so razglednice, plakati in letaki, zvočno in videogradivo ter notno gradivo. Pomemben del nacionalne zbirke je slovenika – gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence ter vključuje dela slovenskih avtorjev, publikacije v slovenskem jeziku in druga dela, povezana s slovensko kulturno dediščino.