Slovencem po svetu in domovini

Rizzijevo nagrado Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij je v sredo zvečer v deželnem muzeju v Celovcu prejela zgodovinarka Brigitte Entner. Organizaciji sta ji nagrado namenili za vzorne pobude v prid medkulturnemu sodelovanju. Brigitte Entner je predavateljica na celovški univerzi in od 2009 stalna sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Skozi celo poklicno življenje se intenzivno ukvarja z zgodovino koroških Slovenk in Slovencev, s pregonom slovenskih družin in odporom v času nacizma ter z vprašanji zgodovinske politike in kulture spominjanja. Lavdatorka, vodja Inštituta za slavistiko na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu dr. Cristina Beretta, je poudarila, da bi bila Koroška brez nagrajenke mnogo dlje od resnice, kakor je danes, in »mnogo bolj nevedna, mnogo revnejša«.

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.

V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.

Bela krajina ima bogato izseljensko dediščino, sta ob nedavnem vladnem obisku v jugovzhodni Sloveniji videli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko ter državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Obiskali sta rojstno hišo uglednega vesoljskega znanstvenika dr. Antona Mavretiča, zbirko o belokranjskih izseljencih ter se srečali z metliško županjo glede pobude za pobratenje z ameriškim mestom Joliet. V Novem mestu je ministrica izpostavila velik potencial slovenskih strokovnjakov in podjetnikov po svetu za razvoj slovenskega gospodarstva. Gospodarstvenike je pozvala k sodelovanju z mladimi slovenskega rodu iz tujine prek mentorstev, praks in zaposlitvenih priložnosti. Predstavila se je tudi fundacija ASEF, ki mladim omogoča raziskovalne izmenjave in povezovanje s Slovenijo. Državna sekretarka je medtem obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ki s projekti, kot sta Bibliobus in Knjigotapljenje sodeluje z Mestno knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, v okviru katere deluje Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem in s Slovenci na Dunaju.

Pri zamejski zadrugi Most iz Čedada je izšla peta zbirka religioznih pesmi beneške pesnice Anite Bergnach z naslovom Na novi Poti. Na jutrišnji predstavitvi v Gorenji Mersi bodo govorili avtorja spremnih besed duhovnik Giovanni Driussi in Miha Obit ter avtor akvarelov, ki krasijo publikacijo, Pierluigi Banchig, z avtorico pa se bo pogovarjala urednica zbirke Erika Jazbar. Anita Bergnach je začela objavljati leta 2022 v petnajstdnevniku Dom. Njena prva zbirka je leta 2024 izšla pri zadrugi Most, druga naslednje leto pri založbi Ognjišču, letos je že izšla četrta zbirka pri založbi Mladika. Na novi Poti je njeno nadaljevanje. Bralca opozarja na dejstvo, da ne sme nikoli pozabiti, da je na Poti, ki vodi v Življenje. Pomenljivo je, da je zbirka izšla v letu, ko mineva osemsto let od smrti svetega Frančiška Asiškega, ki velja za začetnika tako italijanske književnosti kot tudi religiozne poezije v italijanskem jeziku. Duhovnik Druissi poudarja, da Bergnachova s svojo poezijo sledi plemenitemu namenu »odkriti hrepenenje po duhovnosti in razsežnostih božjega, ki so navzoča v vsakem človeku in ga prežemajo ter napoljnujejo z globljim smislom.«

Tri krovne organizacije koroških Slovencev - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) - so v okviru obravnave novele deželnega zakona o kmetijskem šolstvu pripravile skupen predlog za poučevanje slovenskega jezika na kmetijskih poklicnih in strokovnih šolah na avstrijskem Koroškem. Predlagajo, da se slovenščina na omenjenih šolah omogoči kot živi tuji jezik, alternativni obvezni predmet ali izbirni predmet. Možnost učenja slovenščine mora biti dostopna vsem dijakinjam in dijakom iz avstrijske Koroške, ne glede na prebivališče, pripadnost narodni skupnosti, materni jezik ali predhodno znanje slovenščine. Poudarjajo, da pouk ne sme biti omejen zgolj na tradicionalno dvojezično območje. Znanje slovenščine je po njihovih navedbah pomembno tudi za poklicno prihodnost mladih, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in čezmejnega sodelovanja s Slovenijo.

V Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru na Madžarskem so pripravili spominsko prireditev ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti jezikoslovca, etnologa in pesnika Avgusta Pavla. Predstavili so film Beseda ti bodi hrumeče grmenje, sledilo je predavanje etnologinje Marije Kozar Mukič o Pavlovem delu za ohranjanje porabskega narečja. Letošnje leto so sicer porabski Slovenci razglasili za Pavlovo leto, začeli pa so ga obeleževati že marca v Sombotelu, kjer je Pavel živel od leta 1920 do smrti leta 1946 in je tam veliko prispeval h kulturnemu življenju. Med drugim je ustanovil knjižnico, ki deluje še danes, ter znanstveno revijo Vasi Szemle, ki občasno izhaja še danes. Spominsko prireditev so pred mesecem pripravili tudi na Cankovi, kjer je bil Pavel rojen.

Danes se izteka rok za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo, delo in šport za sofinanciranje delovanja gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na voljo je skupno 60.000 evrov. Do sredstev so upravičene aktivno delujoče uradno registrirane organizacije Slovencev v Italiji, ki se ukvarjajo z ekonomskim razvojem narodne skupnosti. Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov dela redno zaposlenih in materialnih stroškov do višine 15 odstotkov od celotnega zahtevka. Ministrstvo bo sofinanciralo upravičene stroške do višine 100 odstotkov. Obdobje upravičenosti stroškov je od 1. januarja do 20. novembra letos.