Radiovedni

Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.Gostja: Petra Mole, BIC Ljubljana

Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji. Na letošnji izvedbi Avdiofestivala, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovnošolcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih. Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spraševale, kolikšna je še “sprejemljiva” količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem …Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni. Povezava do kemijskega poskusa "Faraonove kače" v video obliki. Gostje: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, Blaž Vurnik, Mestni muzej. Poglavja: 00:00:01 Radiovedni v Cukrarni 00:01:28 Zgodovina sladkorja 00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja 00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja 00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni 00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja 00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne 00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja

Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. Sogovornice: Barbara Ivančič Kutin, Inštitut za slovensko narodopisje Ksenija Slavec Jere, ginekologinja Zarja Muršič, Strašno hudi V rubriki Modrosti pod lupo, razne slovenske reke razvozlavajo tudi v zavodu Strašno hudi.

Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani

Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. Gostja: Nina Česnik s Srednje ekonomske šole v Ljubljani.

Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.

Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.

Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.

Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje? Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.

Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani