7. stran

V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec.

Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.

V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.

Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimiKdo bi si mislil, a zapor se je v zgodovini svetovne književnosti že večkrat pokazal kot tisti kraj, ki pisatelje spodbudi k najbolj vrhunskemu literarnemu ustvarjanju. Miguel de Cervntes, Oscar Wilde in Jean Genet so, če omenimo le nekaj znamenitih avtorjev, nekaj svojih najpomembnejših del napisali prav za rešetkami. No, tej imenitni druščini se je pred nekaj leti pridružil turški pisatelj in novinar Ahmet Altan z romanom Gospa Hayat. O čem ta knjiga pravzaprav govori, smo preverjali v tokratni 7. strani, ko smo pred mikrofonom gostili psihiatrinjo, družinsko sistemsko terapevtko, Bredo Jelen Sobočan.

Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.

Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.

Dober dan, žalost, je delo francoske pisateljice Francoise Sagan, upornice in ikone, ki je literarni preboj doživela leta 1954, pri rosnih 18. letih. V delu Dober dan, žalost opisuje življenje dekleta, Cecile, ki z očetom in mačeho v povojnem obdobju preživlja poletje na francoski rivieri. Avtorica se odkrito dotika tem, kot sta popivanje in spolnost, zato je bil roman ob izidu precej kontroverzen, štiri leta pozneje pa so po knjižni predlogi posneli film. O zgodbi, odnosih med protagonisti in občutkih med branjem smo se pogovarjali z gostjo oddaje, Karin Dobnikar.

Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi, da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji.

Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.

Globalna uspešnica sodobne japonske pisateljice govori o človeku, ki je udomačil mačkona, in o mačkonu, ki je udomačil človeka, da bi nas navsezadnje naučila, kako dragocena so vsa življenja, človeška in živalskaDanes 53-letna Hiro Arikawa že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspešnejše japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel širiti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman Maček gre na pot, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel Domen Kavčič. In s čim je Maček gre na pot pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? – Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med moškim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo sicer že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica našla učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek … ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? – Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, Maja Pertič Gombač, je prepričana, da vsekakor.