Zdravje z Alenko Kesar

ADHD ni le motnja nemirnih otrok, ki težko sedijo pri miru. Pri odraslih se lahko kaže kot nenehno odlašanje, pozabljivost, težave z organizacijo in notranji nemir. Zakaj nekateri najbolje delujejo šele pod časovnim pritiskom? Specialistka klinične psihologije dr. Barbara Starovasnik Žagavec v podkastu Zdravje z Alenko Kesar pojasnjuje, kako ADHD vpliva na delo, odnose in samopodobo, kako ga prepoznamo ter kateri načini zdravljenja in preproste vsakodnevne prilagoditve lahko pomagajo.

Zakaj najpogosteje izgorevajo prav ljudje, ki so uspešni, motivirani in navajeni, da zmorejo vse? Kako prepoznati prve znake izgorelosti in jo razlikovati od običajne utrujenosti ali kroničnega stresa? Dr. Tina Bončina pojasnjuje, kaj se ob dolgotrajnih obremenitvah dogaja v telesu, zakaj lahko tudi pretirana skrb za zdravo življenje postane težava in kako poteka okrevanje po izgorelosti. Svetuje tudi, zakaj moramo spanec, počitek in gibanje načrtovati enako skrbno kot delo ter kako pravočasno prepoznati, da smo presegli svoje meje.

Pozimi kar 80 odstotkom Slovencev primanjkuje vitamina D, približno 40 odstotkov pa jih ima celo hudo pomanjkanje. Koliko vitamina D potrebujemo, kdaj ga moramo dodajati in zakaj ni vseeno, katero prehransko dopolnilo izberemo? V podkastu Zdravje z Alenko Kesar endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki je vodila pripravo prvih slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, pojasnjuje, zakaj je ta vitamin tako pomemben za naše zdravje, komu ga najbolj primanjkuje in kdaj ga je lahko tudi preveč.

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) ne prizadene le črevesja, ampak lahko povzroča tudi vnetja sklepov, spremembe na koži, težave z očmi, jetri in drugimi organi. Izvenčrevesne manifestacije lahko doživi do polovica bolnikov, nekatere pa se pojavijo tudi takrat, ko je osnovna bolezen v mirovanju. Gastroenterologinja Andreja Ocepek pojasnjuje, kako prepoznati te zaplete in kakšne možnosti zdravljenja imamo danes. Mateja Saje, ki s Crohnovo boleznijo živi že 42 let, pa govori o utrujenosti, izčrpanosti in nerazumevanju okolice, saj so bolniki navzven pogosto videti povsem zdravi.

Rak želodca pogosto odkrijejo pozno, saj so prvi znaki lahko zelo neznačilni: od neprijetnega občutka ali bolečine v žlički do zgage in napihnjenosti. Prof. dr. Janja Ocvirk pojasnjuje, kdaj je zaradi vztrajnih težav potreben obisk zdravnika, kakšno vlogo pri nastanku bolezni igra bakterija Helicobacter pylori ter kateri dejavniki povečujejo tveganje. Govori tudi o sodobnem zdravljenju raka želodca, od kirurgije in kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije, ter o pomenu prehranske podpore med zdravljenjem.

Menopavza še zdaleč niso le vročinski oblivi in nočno potenje. Ginekologinja Brina Kovačik, dr. med., pojasnjuje, zakaj se lahko pojavijo možganska megla, slab spanec, nihanje razpoloženja, bolečine v mišicah in sklepih ter težave na intimnem predelu in s sečili. Govori tudi o tem, kaj lahko ženske naredijo same, kdaj lahko pomagajo rastlinski pripravki in komu je namenjeno hormonsko zdravljenje.

En darovalec organov lahko po smrti reši več življenj. Dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant, pojasnjuje, kdo lahko postane darovalec, kako zdravniki potrdijo možgansko smrt in kakšno vlogo imajo pri odločitvi svojci. Izvedeli boste tudi, kako izberejo prejemnika organa, zakaj organ ne gre nujno prvemu na čakalnem seznamu ter zakaj je pomembno, da svojo odločitev o darovanju pravočasno povemo najbližjim.

Pogosto uriniranje, nenadna močna potreba po uriniranju, nočno vstajanje in uhajanje urina so lahko znaki prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Prim. dr. Dejan Bratuš, dr. med., specialist urolog, pojasnjuje, kdaj je čas za obisk zdravnika, kako lahko mehur do določene mere natreniramo in kaj narediti, ko nas nenadoma močno pritisne na vodo. Govori tudi o možnostih zdravljenja – od Keglovih vaj in zdravil do botoksa – ter opozarja, zakaj dolgoročno omejevanje pitja ni prava rešitev.

Vraščeni nohti, kurja očesa, otiščanci in žulji lahko hitro postanejo boleči, nekatere težave pa si z napačno domačo nego še poslabšamo.Vida Ozis pojasnjuje, zakaj večina ljudi nohte na nogah striže narobe, kako jih pravilno skrajšamo in kako medicinska sponka pomaga pri vraščenem nohtu. Izvedeli boste tudi, kdaj spremembe na nohtu lahko kažejo na glivično okužbo in zakaj žulja ne smemo predreti.

CAR-T je napredno celično zdravljenje, pri katerem bolnikove lastne imunske celice spremenijo tako, da prepoznajo in uničujejo rakave celice. Pri nekaterih bolnikih z limfomom, pri katerih druga zdravljenja niso bila uspešna, lahko prinese tudi dolgotrajno ozdravitev. Prof. dr. Matjaž Sever pojasnjuje, komu je zdravljenje namenjeno, kako poteka in kaj bo bolnikom prinesel slovenski akademski CAR-T center. Kristina Modic iz združenja L&L pa govori o svoji izkušnji s krvnim rakom ter o konkretni podpori, ki jo med zdravljenjem potrebujejo bolniki in njihovi svojci.