Brez vere v boljši jutri varstva človekovih pravic in boljšega sveta ni

Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.

Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi strani drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. Vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.

"Prostovoljstvo spodbuja ljudi k sodelovanju pri doseganju skupnih ciljev in vrednot, posamezniki, ki se vključujejo v prostovoljske aktivnosti, pa pozitivno vplivajo na celotno skupnost, saj s svojimi deli ustvarjajo občutek pripadnosti". Tako v svojem poročilu o prostovoljstvu poudarjajo na ministrstvu za javno upravo, kjer ugotavljajo tudi, da so prostovoljci pri nas lani opravili za skoraj 80 milijonov evrov organiziranega prostovoljnega dela, kar kaže na velik prispevek k splošni družbeni blaginji. Kako pomembna je vloga prostovoljcev v svetu, prežetem z vojaškimi spopadi, zdravstvenimi krizami in okolijskimi spremembami, na katerih področjih prostovoljcev pri nas najbolj primanjkuje in kaj žene mlade, da se odločajo za prostovoljstvo? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas; Luka Oven, vodja koordinacijskega centra youngCaritas (mlade Karitas); Tjaša Arko, vodja prostovoljstva pri Slovenski filantropiji; Urban Lečnik Spaić, tabornik, starešina taborniškega rodu Močvirski tulipani in gasilec; Jan David Kljenak, gasilec prostovoljec in poklicni gasilec; dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela.

Prehiter nakup domače živali brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto za nakup raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V tokratnem Studiu ob 17.00 o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali. Gostje: Damjana Grobelšek, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; mag. Uršula Belaj, Slovenska policija; Hari Arčon, predsednik Kinološke zveze Slovenije.

Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.

Sirske uporniške skupine so strmoglavile režim Bašarja al Sada, ki je s krvoločnim delovanjem v državljanski vojni pognal v beg več milijonov prebivalcev. V Tedenskem aktualnem mozaiku o prihodnosti Sirije, pa tudi o morebitnem vračanju njenih državljanov iz evropskih držav v domovino. Doma odmeva popravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v najnovejši različici ne prepoveduje dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih; TEŠ 6 z novim letom postaja gospodarska javna služba za zagotavljanje toplote z daljinskim ogrevanjem. Društvo slovenskih pisateljev je dobilo novega predsednika. O vsem tem in drugih poudarkih tedna po izboru avtorice Urške Valjavec v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.