18. vzporednik

Na Hrvaškem politiki vse prozorneje nabirajo populistične točke na vseh mogočih in nemogočih koncih in krajih. Prej so živo pred kamerami nacionalne televizije proslavljali razne zmage in uspehe, zdaj že vsak pogreb znanega estradnika izkoristijo za tako rekoč državno komemoracijo. Najvišji politiki se vtikajo v prenovo obeh največjih hrvaških stadionov, čeprav prav nič ne vejo o arhitekturi. Samo zato, da bi ugodili spletnim komentarjem navijačev. Hrvaška mesta se zdaj tik pred adventnimi sejmi delijo na tista, ki bodo preprečila oderuške cene na stojnicah, in na tista, ki jih ne bodo omejila.

V Italiji so nedavni nasilni protesti v Milanu privedli do združitve sindikalnega in študentskega boja po vsej državi. Medtem ko Giorgia Meloni priložnostno zaostruje kaznovanje protestnikov, po drugi strani že deli proračunske bombončke, ki naj bi podaljšali njen že tako rekordni mandat.

Upoštevajoč družbena omrežja, se utegne konec oktobra na področju tako imenovanih šolskih protestov tudi v Nemčiji ponoviti francoski scenarij. Dopisnica ugotavlja, da berlinski volivci gledajo na stranko Levica diametralno nasprotno od etablirane zvezne politike. Že od pomladi nemško družbo pretresajo objave Ameriškega nacionalnega arhiva, ki zdaj postopno razkriva vseh deset milijonov članskih izkaznic nekdanje nacistične stranke.

Ali obletnica Koroškega plebiscita še vedno razdvaja dvojezično območje, kakšne težave se nadaljujejo v osnovnem in srednjem dvojezičnem šolstvu in zakaj avstrijska javna radiotelevizija vse bolj oponaša slovensko vlado, ki je prav pri slovenskem programu ORF najbolj varčna in mu je že odtegnila lep del sredstev?

Prvič se nam z novega dopisniškega delovnega mesta v Bruslju oglaša Adrijan Bakič. Kako je kot novinec preživel prvi mesec v evropski prestolnici, kako sproti spoznava tako imenovano Evropsko četrt z vsemi institucijami Evropske unije in zakaj je tokrat, namesto umirjenega debuta v 18. vzporedniku vse okrog nas gorelo, tako v Parizu in Strasbourgu, kot tudi v Bruslju, Liegeu in drugih mestih po vsej Franciji in Belgiji.

Če Slovenijo že v kratkem čaka kopica referendumov, bodo v Bosni in Hercegovini in v Srbiji vse tja do Novega leta glasovali na številnih volitvah. Srbski predsednik Vučić je že taktično odstopil, da se bo konec oktobra potegoval za premierski stolček, decembra pa bomo izvedeli še za ime novega predsednika. V Bosni in Hercegovini bodo že to nedeljo večplastne volitve za predsedstvo, zvezni parlament in svet ministrov oz. vlado. Ne pozabimo, da marsikje lahko pride še do drugega kroga glasovanja.

Na Bližnjem vzhodu se zdi, da se konflikt širi na vse več območij, od Irana in Izraela do Jemna, Libanona in Savdske Arabije. Hutijevci so v zadnjih dneh vnovič napadli Savdsko Arabijo, v Gazi pa se kljub prizadevanjem za trajnejšo ureditev razmere še vedno niso umirile. In medtem, ko se na jugu Libanona nadaljujejo izraelski napadi, naj bi se konec leta začel umik mirovnih sil Združenih narodov.

Ruske parlamentarne volitve sicer trajajo kar tri dni in so na vrsti na vsakih pet let. In ker je Rusija predsedniška republika, tovrstne volitve niso tako pomembne kar zadeva morebitno menjavanje oblasti. Putin bo imel torej ne glede na izid še naprej prvo in zadnjo besedo, vsaj do naslednjih predsedniških volitev.

Četrt stoletja mineva od terorističnega napada na ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Po 11. septembru je t. i. vojna proti terorizmu zahtevala več kot 900.000 življenj, največ v Iraku in Afganistanu. Da se bo svet nepovratne spremenil, je bilo jasno že leta 2001, današnje razmere pa si je bržčas znal predstavljati redkokdo. Med ključnimi oblikovalci sedanjosti je Donald Trump, ki je na republikanski konvenciji v Dallasu svojim podpornikom obljubljal 5000 ameriških dolarjev za udeležbo in glasovanje na bližajočih se vmesnih volitvah. V pogovoru z dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o vojni z Iranom, odnosih s Kanado, strahu pred morebiti usodno umetno inteligenco in ameriškem javnem dolgu.

Odpadki so večino časa očem skriti, ko pa se pojavijo, jih je nemogoče spregledati. Hrvaško javnost še vedno razburja 37 000 ton nezakonitih odloženih odpadkov, ki v Gospiču onesnažujejo tla in podzemno vodo ter ogrožajo zdravje ljudi. Primer raziskujejo pristojne institucije, premier Andrej Plenković pa neuspešno miri javnost; državljanska pobuda "Gospič je naš dom" v soboto pripravlja množični protest v Zagrebu. Pa še o katastrofalnih požarih, nesrečah na morju in začetku šolskega leta.