Peto kolo

V tretji epizode letošnje sezone se je četverec brez krmarja spustil na področje ekonomije in v goste povabil odličnega in iskrivega sogovornika dr. Janeza Šušteršiča. Nekdanji finančni minister je prvi sogovornik, ki je v goste prinesel nekaj močnega in v tem slogu tudi nadaljeval skozi celotno debato. Smo Slovenci res tako finančno egalitarni, da raje uživamo v enakosti za ceno revščine? Dr. Šušteršič nam je osvežil spomin tudi na dogajanje okoli finančne krize ter odgovoril na vprašanje kdo je rešil koga pred kom ter koliko denarja smo v resnici potrebovali za reševanje bank. Pogovarjali smo se o smiselnosti ljudskih obveznic, vladnem načrtovanju, morebitnem bodočem premierju Boštjančičau ter poklicali na odgovornost ekonomiste, ki se ne oglašajo več v medijih, kot se se v času t.i. mladoekonomistov. Kam je šla Slovenija po ekonomski plati in kdaj so se mladoekonomisti postarali? Vabljeni k poslušanju.

Gost tokratnega podcasta je kolega podcaster, sicer pa starosta slovenske novinarske scene dr. Ali Žerdin. Na vprašanje, v čem se današnji Ali Žerdin razlikuje od Alija Žerdina iz konca 80. let, je izpostavil: »Imel sem privilegij, da sem naredil radijsko kariero kot nekdo, ki ne zna ne brat ne govorit. Potem je postala ta moja hiba prepoznavna.« Nadaljevali smo s parlamentarno kulturo: »Slovenija 1990 je imela alternativno politično elito. Pri današnjih ad hoc političnih projektih gre za več improvizacije. Na ravni, koliko imajo novinci izčiščene ideje in razvite veščine, smo na slabšem.« V drugem delu podcasta pa smo se posvetili omrežjem moči danes, če parafraziramo naslov Alijeve knjige: »Jamnik je konstanta, ki traja vsaj od leta 2002. Je nedvomno pomemben igralec. Pomembni igralci so tudi v Kapitalski družbi, ter Zavarovalnici Triglav in NLB. Od teh pa je odvisno, kako se sestavijo skupaj.« Ob tem je treba je pozorno spremljati tudi navezave med organiziranim kriminalom in politiko: »Zlasti droge. Ta denar se legalizira preko nepremičninskih poslov.« Vabljeni k poslušanju!

Četverec brez krmarja je v prvem delu četrte sezone brez strahu zarezal v besneče valove slovenske politike. Tokrat se kruši na levi z rdečo navdahnjeni strani političnega spektra, čeprav je vlada naredila precej tistega, česar je obljubila: »Uspela je depolitizirati RTV, ukinili so vse koristne ukrepe prejšnje vlade, in vrnili kazni kolesarjem, ter smo tik pred tem, da se elektro gospodarstvo preoblikuje v monopol, ukinili so dodatno zavarovanje … Tisto, kar intimno zanima tiste, ki so na oblasti, se udejanji. Vprašanje pa, ali to koristi slovenski družbi.« Čeprav ob poplavi političnih podcastov nismo več unikatni, smo veseli, da ohranjamo sledilce. Za razliko od ostalih, pa v Petem kolesu izveste, kaj imajo skupnega Mojca od Kekca, Esmeralda in Dominika Švarc Pipan. Vabljeni k poslušanju!

Po tem, ko je bil odstopljen še en minister verjetno najbolj prepišnega ministrstva v Sloveniji, smo petokolonaši sklenili, da bomo zarezali v drobovje problema slovenskega zdravstvenega sistema. V goste smo povabili direktorja ZD Kočevje Gregorja Koširja in začeli z vprašanjem, kaj se da v letu in pol storiti. Očitno precej, navkljub temu, da direktorji ZD zaradi narave našega sistema najmodernejših pristopov vodenja sploh ne morejo uporabljati. So pri družinskih zdravnikih res problem le finančne zahteve ali imamo veliko rezerv pri organizaciji dela? Komu je v interesu, da se že trideset let ne spremeni nič ter kako je s javnimi zavodi, koncesionarji in zasebniki? V kolikor želite izvedeti, kaj bi morali (vsaj pri zdravstvenih domovih) storiti, da bi skrb za bolnika ponovno postavili o ospredje ter zakaj bi imela pretirana centralizacija nasprotni učinek od želenega, vabljeni k poslušanju.

Petokolonašem se je na dan državnosti v svoji maniri zdelo primerno prevereiti tezo, ali je 25. junija 1991 z ustanovitvijo države slovenski narod izsanjal svoj tisočletni sen. Zato so v svojo sredo povabili dr. Vanjo Kočevarja, ki se ukvarja s politično zgodovino slovenskega etničnega prostora. V pogovoru smo se dotaknili mnogih vprašanj, ki so odstrla mnoge že pozabljene poglede na slovensko identiteto. Kdaj se pojavi mit o Slovencih kot narodu hlapcev, kako je z domoljubjem in domomržnjo ter kako je s pojavljanjem slovenskega imena skozi zgodovino. Vabljeni k poslušanju!

Po zunanjepolitičnem uspehu, ko je Slovenija še drugič postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN, smo petokolonaši v goste povabili nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.   Izjavo, da bi se morala kandidaturi odpovedati v korist Ukrajine, je pospremil z besedami: »Meni je bilo jasno, da je bilo to prepozno rečeno. Vendar, ko bi bilo mogoče zamenjati članstvo, si predstavljajte Ukrajino nasproti Rusiji. To bi bila zelo zanimiva situacija v mednarodni politiki.« Kljub temu pa je izrazil spoštovanje in zadovoljstvo, da je Sloveniji uspelo. Vendarle pa se sogovornik ni mogel otresti slabega občutka glede OZN: »So organizacija zmagovalcev druge svetovne vojne in nekoliko starokopitna organizacija ... Ta kandidatura ni ne vem kako koristna reč. Želel bi si, da si Slovenija prizadeva za svoje lastne interese.« Pot slovenske zunanje politike pa je komentiral z besedami, da je v Sloveniji še vedno živa ideje o neuvrščenosti, a na srečo zelo veliko manevrskega prostora slovenska zunanja politika nima, ker je zavarovana z Evropsko unijo in Natom.   Vabljeni k poslušanju!

V Sloveniji se je na krajšem obisku mudil Alex Aiken, vodja komuniciranja vlade Združenega kraljestva. Petokolonašom se je tako preko veleposlaništva Združenega kraljestva ponudila priložnost, da ga povprašamo, kako je s politiko na Otoku. Pogovor smo otvorili s steklenico vina Pinot Noir, ki ga med svojim obiskom v Sloveniji pohvalil tudi nekdanji ministrski predsednik Boris Johnson ter ga je za namen pogovora donirala Tilia Estate. V pogovoru smo se dotaknili pomena zaupanja pri komuniciranju. »Ključno je, da tisto, kar obljubiš, tudi izpelješ,« je izpostavil Aiken in na podvprašanje, če ga skrbi prihodnji status ZK po Brexitu, dejal: "Del britanskega genija je sposobnost ponovne iznajdbe samega sebe." V drugem delu smo misli našega sogovornika preslikali na aktualno slovensko politiko. Kako je z zaupanjem pri sedanji vladi, kdo je postal prvi desničar levice in kako je s postavljanjem pravih ciljev v politiki, izveste v pogovoru. Vabljeni k poslušanju!

Po treh vrhunskih gostih smo petokolonaši sami opravili kratko evalvacijo dosedanjega poteka sezone. Po zadovoljnem trepljanju po ramenih in izpostavljanju dodanih vrednosti takšnega formata pogovora, smo zajadrali v kmečke proteste ter izpostavili napake naše politike: »Kmete bi nazaj za pogajalsko mizo spravil takojšen umik spremembe zakona o živalih in umik/sprememba uredbe o Naturi 2000.« Prav tako smo jasno odgovorili na vprašanje, zakaj in kako je se je treba postaviti za lastne interese na evropski ravni: »Slovenci smo s seboj hitro zadovoljni in radi nabiramo kljukice, ostale države članice pa stvari »pozabijo v predalu«, če gredo te proti njihovim interesom.« V drugem delu podcasta smo se posvetili upokojenskim protestom: »Če bi se protagonisti pri teh držali samo upokojenske problematike, bi bila stvar vzdržna. Takoj, ko so na trenutke nespretno odprli še druge teme, pa se je zgodil pogrom politike. Vprašanje je, če bodo lahko moment zadržali še nadaljnja tri leta.« Vmes pa je padla tudi kakšna krepka na aktualne zadeve. Vabljeni k poslušanju!

Eden od redkih podcastov, kjer vprašanj nismo zastavljali le s štirih stolov, temveč je sovoditelje s petega stola često v kot postavila doktorica zgodovine in dolgoletna televizijska voditeljica Rosvita Pesek. Začeli smo z muzejem osamosvojitve in odnosom dnevne politike do procesa: »Nikoli se ni postavljalo pod vprašaj, ali je bilo to (osamosvojitev, op.a.) prav in kaj bomo sedaj s tem. Celo prazniki so se dodajali in se mi ni zdelo verjetno, da bi nekdo z ukinjanjem muzeja zarezal tako globoko.« Nadaljevali smo z iskanjem moralnih avtoritet, na koncu pa se dotaknili še javne radiotelevizije: »RTV pričakuje, da bo politika ponudila pravo rešitev. To pa je v osnovi napačno izhodišče. Nobena politika ti ne bo ponudila prave rešitve. Prinesti jo moraš ti in ob pomoči javnosti izsiliti, ne pa, da bo politika sama sebe odrezala. Kje pa je to naredila?« Vabljeni k poslušanju! Foto: TVS

V goste Petega kolesa je prišel najvišji državniški obisk do sedaj. Poleg čudenja čistoči stanovanja, smo petokolonaši zadovoljno ugotovili, da je tudi Borut Pahor zaznamovan s številko 5 (nekdanji poslanec, evropski poslanec, predsednik državnega zbora, vlade in predsednik republike) ter mu ponudili peti stol petega kolesa. Razkril je marsikaj: od tega, kaj ga je gnalo v politiko, do tega, da se zna nasmejati našim nesponzorjem. Ekskluzivno je delil nekaj opažanj, ki jih do sedaj še ni izrekel. Hkrati pa odlično ubesedil ključne značilnosti slovenske politike v štirih točkah: 1.) v politiko se podajajo neizkušeni, 2.) politiki so istovrstni, saj ne smeš razmišljati drugače, 3.) politična moč se nahaja izven institucij, 4.) desnica se ne potrudi dovolj. Vsem poslušalcem želimo blagoslovljene velikonočne praznike!